1914 Šiška – Za cesarja in domovino (1)
Na fotografiji je moj ded Janez (uporabljal je tudi ime Ivan) na vrtu nekje v Šiški. Morda je bil na obisku pri sorodnikih v Spodnji Šiški. Šiška do leta 1914 še ni bila del Ljubljane. Do leta 1914 sta bili obe šišenski vasi samostojni občini: Občina Spodnja in Zgornja Šiška. Tega leta so obe občini priključili Mestni občini Ljubljana. [1]
Po uniformi z dvema zvezdicama na ovratniku lahko sklepam, da je bil takrat desetnik. Fotografija je bila posneta dobra dva meseca po izbruhu prve svetovne vojne, Janez je imel tedaj šele 23 let.
Minilo je komaj eno leto od poroke z Gabrijelo iz Planine, moral je zapustiti dom in ženo, ki je nosila otroka pod srcem. Verjetno ni mogel slutiti, kaj vse bodo prinesla naslednja leta – na bojišču in doma v ožji in širši družini. Moral je služiti cesarju in domovini. Na sliki izgleda dobre volje, verjetno je verjel nadrejenim, da bo vojne kmalu konec. Toda napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. [2]
V roki med prsti drži cigareto, ni je še prižgal. Sicer pa ga nisem nikdar videl kaditi, ker je kasneje očitno povsem opustil to razvado. Ob boku mu visi sablja, ob pogledu nanjo se nehote spomnim tiste narodne pesmi, ki se začne takole:
Al’ me boš kaj rada imela,
ko bom nosil suknjo belo,
sabljico pripasano,
puškico nabasano?
Danes obžalujem, da ga nisem spraševal o dogodkih med prvo vojno, kje je vse bil in kaj je doživel. Sam mi je o tem zelo malo povedal, morda pa se je tega nerad spominjal. Vesel sem, da sem sploh poznal svojega deda Janeza, on svojega deda Andreja, doma z Unca ni mogel nikoli spoznati, ker je Andrej prezgodaj umrl.
Janez oziroma Ivan je poslal svojo fotografijo kot razglednico svoji stari materi Josipini Vičič v Postojno. Odposlana je bila 30. septembra 1914 iz Ljubljane. Namesto znamke ima žig c. kr. 97. pehotnega polka, IV. rezervne kompanije, po nemško K. u. k. Infanterieregiment No. 97, IV. Ersatzkompagnie.
Zgodovina tega polka je znana, nisem pa mogel ugotoviti, kaj je bilo z njegovo IV. kompanijo – kje je delovala in na katerih bojiščih.
Janez je poslal svoji babici le vljudne prisrčne pozdrave:
Šiška, 30.IX.1914
Srčne pozdrave šilja
udani Janez.
Josipina (Jožica) Vičič je bila vdova po Miroslavu Vičiču, nekdanjem postojnskem županu in ustanovitelju gasilskega društva Postojna. Vojne ni preživela.
Slovarček:
- šilja: pošilja
- udani: vdani
Viri:
- Ivan Lavrenčič (fotografija-razglednica)
- [1] Šiška (Wikipedija, prosta enciklopedija) – https://sl.wikipedia.org/wiki/Šiška
- [2] Prva svetovna vojna (Wikipedija, prosta enciklopedija) – https://sl.wikipedia.org/wiki/Prva_svetovna_vojna
Prispevek je napisal: Janez Lavrenčič
Kraj: Ljubljana-Šiška
Datum: september 1914
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 18. 11. 2015
Oblika: fotografija (razglednica)
Dodatek: sklepanje glede čina desetnika je le domneva. Iz črno bele fotografije se ne da razbrati barv na ovratniku in opredeliti pravilnih oznak. Poleg tega so se oznake tudi spreminjale. V vsakem primeru pa gre za častnika.
Glede čina ni nobenih dvomov, gre za čin Feldwebla/narednika (http://www.austro-hungarian-army.co.uk/badges/badges.htm) v omenjeni enoti. Del ovratne oznake je skrit pod zavihanim robom srajice, kar so pogosto delali, saj je uniformni ovratnik kaj hitro odrgnil vrat.
Sablja in cigaret pa sta velikokrat služila kot fotografski pripomoček, fotografi so imeli svoje ateljeje kar dobro založene z raznimi vojaškimi predmeti. Včasih je moč zaslediti navadne vojake z razno raznimi dodatki, ki jih po činu ne bi mogli imeti.
Lp.
Zahvaljujem se za razlago. Lep pozdrav J. L.