1932 Selšček – Rože

Čeprav amaterski fotograf je Peter Naglič zapustil več kot deset tisoč dokumentarnih fotografij na steklenih ploščah ali celuloidnem traku. Veliko je fotografiral tudi na Notranjskem in tako je nastala pričujoča slika družine iz Selščka. Pozirali so na vrtu, polnem dalij. Vrt je ograjen, kar je pametno glede na to, da je v bližini vaško korito, kjer so kmetje napajali živino.

Tam, kjer imamo pri nas danes dovoz, je bila nekdaj greda. Tudi mama je imela poleg solate, jagod in korenja posejanih mnogo cvetlic. Prednjačile so dalije, astre in cinije. In enkrat samkrat, ko je naša mama pasla kravo, jo je slabo privezala. Krava je zavohala slaščice v obliki rož pa pejmo. Ko jo je mama ugledala, jo je skušala ujet in ko jo je lovila, je krava potacala še tisto, kar ni prej požrla. Kasneje smo tam naredili dovoz, da smo bolj na komot dovažali seno. Gredice z rožami so ostale samo še na obeh straneh dovoza. Dokler je bila mama, ki je bila že v penziji, je bilo mnogo rož. Tudi dalije. Sedaj so pa vse sorte, predvsem take, ki se same zasejejo pa še kakšen regrat vmes. Jaz nimam časa. Če sem v gredi, ne morem biti na njivi in obratno. Ko bom v penziji, ki že čaka pred vrati, pa bo vse drugače.

Enkrat sva z mamo, 25. junija je bilo, ko je praznik, zato ne smemo nič delat, občudovali njene rožice prav ob tem dovozu.

“Vrtnice so pa letos tako neki zanič”, pravi mama.
“Vrtnice so dobre za čaj. Za ženske težave, PMS in podobno,” povem jaz.
“Ja”, pravi mama, “samo mora biti še kaj zraven. Oleandri so pa lepi.”
“Oleandri so tudi dobri za čaj, za ženske težave. Če imaš kakšnega tečnega dedca, pa t’ko.”
“Ja”, pravi mama, “sam če te ne dobijo.”

Nedelja je bila in fantje so prišli od maše.

Če pa tega pogledam malo bolj natančno, pa ni bil le pri maši. V gumbnici ima šopek. Kaj pa, če je bil nabor?

Kraj: Selšček
Datum: 1932
Avtor: Peter Naglič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej
Skenirano: 11. 7. 2017
Oblika: skenirana datoteka