1926 Dolenja vas – Martin Klammer pred čebelnjakom

O Martinu Klammerju je bilo v »Starih slikah« že precej napisanega. Naj ga predstavimo še kot čebelarja. Bil je namreč aktiven tudi v Čebelarski podružnici Cerknica.

Slika na steklu.

Razvoj čebelarstva na področju Notranjske je pospešila ustanovitev slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1897. V samem začetnem obdobju zasledimo kot člane Slovenskega čebelarskega društva s področja Cerknice in Grahovega naslednje:
Kokošar Fr. Grahovo, Knific Janez kaplan v Cerknici, Hinko Likar nadučitelj v Grahovem (Tam je čebelaril in vrtnaril. Dolgo let se je ukvarjal tudi s trgovino z živimi čebelami. Pomagala mu je pri tem njegova soproga, ki je bila dobra čebelarka), Narodna čitalnica Cerknica, De Toni Vincenc trgovec Begunje pri Cerknici, Dremelj Karol nadučitelj v Cerknici, Frančišek Rajčevič župnik v Grahovem, Dragotin Dremelj nadučitelj v Cerknici. Po letu 1912 je na tem področju zelo aktiven Josip Kobal, nadučitelj v Grahovem.

Tako je Slovensko osrednje čebelarsko društvo priredilo 29. 6. 1913 v šolskem poslopju čebelarski shod, ki je bil prvi te vrste v Grahovem.

Zbralo se je v šolski sobi okrog 40 čebelarjev iz bližnje in daljne okolice. Shod je otvoril domači nadučitelj Josip Kobal, ter dal besedo odborniku osrednjega društva Avgustu Bukovicu, ki je v poljudnem govoru opisal star način čebelarjenje, nato pa prešel k umnemu in naprednemu čebelarstvu. Opisal je Alberti-Žnideršičev panj ter čebelarjenje v njem. Poleg čebelarjev sta bila pri predavanju tudi nadučitelj Urbančič iz Ige vasi ter okrajni gozdar Gustav Kordon iz Cerknice, ki je imel v Dolenji vasi vzorno čebelarstvo.

V Slovenskem čebelarju leta 1919 je bil objavljen izvleček zapisnika o ustanovitvi Podružnice slovenskega čebelarskega društva za sodni okraj Cerknica in Lož v Grahovem. Sklicatelj Josip Kobal nadučitelj iz Grahovega je pojasnil namen sestanka. in predlagal ustanovitev Podružnice Slovenskega čebelarskega društva za sodni okraj Cerknica in Lož s sedežem v Grahovem.

Na občnem zboru Podružnice Slovenskega čebelarskega društva za sodna okraja Cerknica in Lož v Grahovem 21. 12. 1919 pa so sprejeli sklep o razdružitvi podružnice v samostojno čebelarsko podružnico v Cerknici in samostojno čebelarsko podružnico v Starem trgu. Iz poročila razberemo, da je imela podružnica: 52 članov iz loškega, 30 pa iz cerkniškega sodnega okraja, skupaj 82 članov, ki so imeli 275 AŽ panjev in 477 kranjičev, skupaj 752 panjev.

Že 25. 1. 1920 je nadučitelj Josip Kobal sklical ustanovni občni zbor Čebelarske podružnice za sodni okraj Cerknica. Na volitvah so bili izvoljeni za predsednika Anton Žnidaršič iz Cerknice, za tajnika in blagajnika Franc Bečaj iz Cerknice, za odbornike pa: Gustav Kordon, okrajni gozdar v Dolenji vasi, Franjo Kebe z Dolenjega Jezera in Ivan Obreza iz Selščka.

Prav tako se je v istem času 25. 1. 1920 ustanovila čebelarska podružnica za sodni okraj Lož s sedežem v Starem trgu. Na volitvah so bili izvoljeni za predsednika Ivan Žnidaršič, iz Viševka, namestnik, Janez Sterle iz Podcerkve, odborniki pa: Jernej Dimic, iz Pudoba in Matija Škerbec iz Zgornjega Jezera.

Področje Rakeka je bilo tedaj vključeno v Logaško okrajno glavarstvo.

Vrnimo se k Martinu Klammerju. Iz zapisov je razvidna njegova vključenost in aktivnost tudi na področju organiziranosti čebelarjev.

Naj citiram iz »Slovenskega čebelarja« letnik 1926:

Podružnica v Cerknici je imela občni zbor dne 20. decembra 1925. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba prav dobra. Predsedoval je podružnični načelnik Viktor Turk, ki je podal poročilo o delovanju. Preteklo leto je imela podružnica 17 članov, priredila je dva čebelarska sestanka in en shod (26. julija), na katerem je predaval g. J. Okorn o čebelarskih jesenskih opravilih. Poslušalci so navdušeno poslušali govornika in izrazili željo, da bi se še katerikrat oglasil pri nas. Hvala mu! Načelnik je opozarjal na veliki pomen organizacije. Vsak čebelar bi moral biti član podružnice, da bi prejemal »Slovenskega čebelarja«, ker le potem bo lahko napredoval v umnem čebelarstvu. Potem sta tajnik in blagajnik poročala. Največ posla ima tajnik z vabili k sestankom. Podružnica ima precej velik obseg in je treba člane vabiti pismeno. Blagajna je domalega prazna. — Za načelnika je bil zopet izvoljen kaplan Viktor Turk; za podnačelnika Martin Klammer, tovarnar iz Dol. vasi; za tajnika Franc Bečaj, podobar; za blagajnika Anton Logar, Žagar in mlinar v Cerknici; za odbornike pa; Anton Žnidaršič, krojač v Cerknici, Ivan Obreza, posestnik v Selščku; Alojzij Šega v Žirovnici in Franc Kebe v Dol. Jezeru. Za delegata za občni zbor je bil izvoljen Franc Bečaj v Cerknici, za njegovega namestnika pa Anton Logar, žagar in mlinar v Cerknici. – (Turk, načelnik).

»Slovenski čebelar« letnik 1928:

Cerkniška podružnica je imela občni zbor dne 26. decembra 1927. Ker se je dosedanji predsednik g V. Turk odpovedal predsedništvu, je bil soglasno za predsednika izvoljen dosedaj skozi vsa leta delujoči tajnik in blagajnik g. Franc Bečaj, za njegovega namestnika Martin Klammer, za tajnika in blagajnika pa g. Alojzij Lavrenčič. Za odbornike so bili izvoljeni Anton Uršič in Matija Rok, za delegata za občni zbor pa Franc Bečaj, podobar. Novi odbor prosi osrednje društvo za predavanje o kužnih čebelnih boleznih v marcu. — (Bečaj, predsednik).

Odbor je ostal enak tudi v letu 1929. Podružnica je imela takrat 20 članov.

Od leve:

• sedita sin Albin,
• neznan,
• stojita sin Rudi in
• oče Martin Klammer.

Na obisk k čebelam pa sta prišli tudi črna in bela ovčka. Le kaj so si imele povedati. Mogoče o cvetočih travnikih, katere ljubiteljice so tako ovce kot čebele.

Martin je po sliki sodeč čebelaril v za tiste čase zelo napredno v čebelnjaku s 24 AŽ panji.

Ob čebelnjaku stoji sin Viktor.

Slovarček:

• kranjič: kranjski panj dimenzij cca 80 x 30 x 20 brez premičnega satja.

Viri:

• Kronika čebelarstva na Rakeku, Miroslav Juvančič
• Slovenski čebelar
• Jožica Mele

Kraj: Dolenja vas
Datum: okoli leta 1926
Avtor: četrti sin Jože
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 26. 10. 2011
Oblika: steklena plošča