Skip to content

1849 Planinska gora – Romarska pot

12. 04. 2020

Mama si je vedno želela ob mali maši na Planinsko goro. Žalostno, toda resnično, še nikoli nisem bila tam. V resnici niti ne vem, kod se gre. In kot običajno, ko je šlo za romarske poti, je ni hotel nihče peljati. Potem je enkrat rekla mojemu nezakonskemu možu in on je to opravil z veseljem. V cerkev pa ni šel. Ta čas, ko je bila mama pri maši, je on nabiral gobe. Pa kako jih je bil vesel. Mama pa tudi. On je dobil gobe, mama pa podobico v spomin na obisk Planinske gore 8. septembra 2002.

Ljudski glas pravi, da naj bi bila cerkev na Planinski gori že sedma na tem mestu. Postavili so jo leta 1657. Sledila so najbolj množična romanja. Prihajali so od vsepovsod: z Goriškega, Tolminskega, iz Istre, Dolenjske, predvsem pa Notranjske. Sledila so leta, ko je bila cerkev zapuščena. Ker je na samem, tudi večkrat okradena. V prejšnjem stoletju pa je ponovno zaživela.

Posebno slovesnost so obhajali, ko je bila blagoslovljena nova podoba. V glavnem oltarju je najprej stala Metzingerjeva slika, ki jo hranijo v župnijski cerkvi v Planini. Sedaj je tam slika Jurija Tavčarja iz leta 1881. S to sliko je zastrta osrednja oltarna niša s sliko Marije, ki pod svojim plaščem varuje vernike vseh slojev in nosi napis »PERBESHALISHE GRESHNIKOV 1849«. Napravil jo je Luka Čeferin.
Kdo je zgradil prvo cerkev na Planinski gori pa nam pove tale pesmica iz leta 1902.
Planinska gora

Stoji Planinska gora tam
Na njej je krasen božji hram.

Kako je cerkev sem prišla,
Pove nam pravljica le-ta:

Živel je grof pod goro to,
Ki hodil je na lov v goró.

Neko gre čisto sam lovit,
Še predno se zaznal je svit.

Čez grič in plan je pse drvil,
A ves napor zastonj je bil,

Utrujen zgrudi se na tla
In se oddahne, okrepča.

Nato pa spet hiti na lov,
Da ne bi prazen šel domov.

Iz šume jelen pridrvi
In tik pred grofom obstoji.

Grof petelina brž napne —
A jelen jo naprej udre.

In grof ga dalje je sledil,
Dokler ni ves utrujen bil.

Ko hoče iti pa domu,
Ne more najti ve tiru.

Tak dolgo poti je iskal,
Da mrak je že na zemljo pal.

Tedaj obljubo naredi
In jo Mariji izroti:

Tod Bogu zidal hišo bom,
Če me privedeš spet na dom.

Nato zaspi grof prav sladko,
Nad njini pa čulo je nebo.

Ko zjutraj se iz sanj vzbudi —
Pred njim že grad njegov stoji.

V spomin rešitve čudne te
Sezida cerkev vrh gore.

* Luka Čeferin se je rodil v Leskovici pod Blegošem leta 1805, umrl v Idriji 1859. Že desetleten je odšel v Sorico k Janezu Groharju v uk. Deset let kasneje je že naredil božji grob za Leskovico. Preselil se je v Idrijo a kmalu odšel na dunajsko akademijo. Dobil je spričevalo za risarstvo in podobarstvo in se leta 1840 vrnil v Idrijo, kjer je ostal do smrti. Delal je po Kranjskem, zlasti na Notranjskem, Goriškem, Tržaškem in v Istri. Poleg umetnine na Planinski gori je v bližini še eno njegovo delo – križev pot v Postojni.

Viri:

Kraj: Planinska gora
Datum: 1849, 2002
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 9. 3. 2020
Oblika: tiskovina

5 komentarjev leave one →
  1. Milan Tr permalink
    12. 04. 2020 11:27

    Planinska gora je res enkratna romarska točka! Prihodnjo nedeljo 19.aprila, 2020, ob 17,20h bo na Prvem programu Radia Slovenija v oddaji Sledi časa posebna pozornost namenjena prav Planinski gori, zgodovini nastanka cerkve, legendam, romarjem, italijanskim utrdbam in še čem!

    Liked by 3 people

  2. francmazi permalink
    12. 04. 2020 16:55

    Romanje na Planinsko goro je našim ljudem pogosto pomenilo tudi priložnost za velike spremembe v življenju. Ivan Matičič opisuje v povesti Petrinka, kako sta se Petrinov Jože iz Orehovelj (tako avtor imenuje Ivanje selo) in Tončka iz Jablan (domnevam Begunje) dogovorila, da se srečata na Mali Šmaren na romanju na Planinski gori, potem pa se bo Tončka z materjo nazaj grede ustavila pri Petrinovih, da se dogovorijo glede poroke. “Jeli mar to kaj spotakljivega? Ne, prav nič. Saj je romala na goro cela procesija ljudi, zakaj bi prav te dve ne smele. Če sta se nazaj grede ustavile malo na Orehovju, no, Bog se usmili, zakaj bi se ne, ko je bil tako lep dan. Morda bi utegnil kdo celo sumničiti, češ da sta poromale na Planinsko goro le zavoljo Petrinoove matere in Petrinove hiše, ne pa toliko zavoljo božje poti same. Težko je videti ljudem v srce, ali kadar gre za velike reči, tedaj more tudi Mati planinska pred svojimi romarji z enim očesom zamižati”

    Liked by 3 people

  3. francmazi permalink
    19. 04. 2020 17:24

    Gospod Trobič, ker so to soboto na Prvem programu Radia Slovenija očitno naknadno prestavili že napovedano oddajo o Planinski gori, boste meni in gotovo še komu naredili uslugo, če boste tule objavili, kdaj ta oddaja bo. Hvala!

    Všeč mi je

  4. francmazi permalink
    19. 04. 2020 18:20

    Se opravičujem, ker sem površno prebral vabilo gospoda Trobiča za nedeljo ob 17,20. Pričakoval sem oddajo v soboto in je seveda nisem pričakal, danes pa zamudil.
    Pri tem sem se spomnil na Konfucija. Učenec ga je prosil, naj navede dve najpomembnejši besedi v življenju. Pa je učitelj rekel, da je prva pozornost. Kaj pa druga, je vprašal učenec in učitelj mu je rekel, da pozornost. Učenec pa, da sta to vendar dve enaki besedi. In učitelj: Da, ker pozornost je pozornost.

    Liked by 3 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: