Skip to content

1971 Rakek – Moj prvi avto Moskvič

9. 05. 2020
tags:

Moskvič 402 parkiran pred garažo leta 1971:
LJ 841 22.

Ob avtu stoji naša gospa Jana v “ta boljš gvantu”.

Kura ni naša!

Moskvič 402, ali res? Avto sem kupil od Toneta Debevca s Škocjanske ceste na Rakeku v zelo slabem in nevoznem stanju konec leta 1967. Glede na to, da sem sredi leta prišel s služenja vojaškega roka, mi ta podvig ne bi uspel brez finančne injekcije brata Milana. Avto je Tone dobil iz Kurje doline v Begunjah. Vendar pa avto ni bil čistokrvni Moskvič. Karoserija je bila od Moskvič 402 iz leta 1956, v njem pa je bil vgrajen motor in menjalnik od Opel Kadetta. Avto je predelal Strgulec iz Begunj.

V avto sem vložil pol leta dela. Opravil avtoličarska dela, obnovil notranjost kabine, obnovil zavore in motor. Pri tem mi je pomagalo znanje, bil sem izučen avtomehanik. Da ne pozabim, dobil sem tudi star avtoradio, ki sem ga vgradil v avto. Tako je postal Moskvič kljub svoji robustnosti za tiste čase zelo udoben in lep avto.

Moskvič je bila ruska avtomobilska tovarna s sedežem v Moskvi. Tovarna je bila ustanovljena leta 1930 in že takrat je začela proizvodnjo legendarnih modelov GAZ-A in Moskvič. Do konca 80. let so proizvedli več kot štiri milijone teh vozil. Po perestrojki in preoblikovanju v delniško družbo leta 1993 je poslovanje družbe začelo pešati, proizvodnja pa je bila vse manjša. Leta 2001 je tovarna, ki je imela zmogljivosti za proizvodnjo 100.000 vozil letno, proizvedla le 810 avtomobilov. Istega leta je Moskvič ustavil proizvodnjo. Tovarna je obstajala še do leta 2006, ko je razglasila stečaj. V najboljših časih so izdelali 100.000 vozil letno. Najbolj znana avtomobilska modela tovarne sta bila »Moskvič« in »Aleko«, nekdaj zastopana tudi na slovenskih cestah.

Povezava vozil Opel in Moskvič.

Tovarna Opel je bila s Kadettom, kot prvim kompaktnim avtomobilom, Olimpijskega leta 1936 že ena največjih izdelovalcev avtomobilov v Evropi. S pomočjo Kadetta je prav tistega leta razširila svojo ponudbo v kompaktni razred. Rüsselsheimski inženirji so novinca zasnovali na uspešnem predniku. Kadettu so namenili 1,1-litrski štirivaljnik z oznako P4, največje moči 23 KM in sodobne oblikovne poteze Olympie. Kot prvi med množično izdelanimi avtomobili je imel samonosno karoserijo, v celoti izdelano iz jekla. Na trg je zapeljal v dveh karoserijskih različicah, kot limuzina in limuzina s platneno streho. Obe različici sta imeli štiri sedeže, dvoje vrat in enako izhodiščno ceno 2100 Reichsmark. Do leta 1940 je bilo izdelanih več kot 100.000 Kadettov prvega rodu, ko se je zaradi vojne zaključila civilna proizvodnja. Ob koncu vojne leta 1945 so se zavezniki dogovorili, da proizvodne zmogljivosti pripadejo Sovjetski zvezi. Tako so prvi Kadett izdelovali v Rusiji do petdesetih let prejšnjega stoletja, kot Moskvich 400.

Prvi Moskvič-400 je bil izdelan 04. 12. 1946 v moskovski tovarni majhnih avtomobilov MZMA. Avtomobil je bil predviden za 4 osebe, dosegel je lahko hitrost 80 km/h in je precej spominjal na nemški Opel Kadett K38.

Stalin je bil zelo naklonjen proizvodnji tega avtomobila, saj je bil velik oboževalec Opla, potem ko ga je videl na razstavi v Kremlju leta 1940. Zaradi druge svetovne vojne je bil projekt odložen, vendar so že leta 1947 pri MZMA začeli s proizvodnjo, ki je trajala do leta 1954, ko ga je zamenjal Moskvič 401 z močnejšim motorjem. Skupno je bilo narejenih 216.000 limuzin in 17.000 kabrioletov

Leta 1956 se je nato pojavil Moskvič 402. V redni proizvodnji je bilo do leta 1958 proizvedenih več kot 87.500 vozil. Avto je od svojih predhodnikov zadržal menjalnik in motor, karoserija pa je bila nova. Lahko rečemo, da ga je odlikovala prostorna in udobna notranjost, ki je lahko sprejela 5 oseb. Nasloni prednjih sedežev so bili nastavljivi. Standardna oprema avtomobila je imela sistem gretja, gretja vetrobranskega stekla, pa celo radio kar ni bilo običajno za ta čas. Avtomobil je imel stabilno gibanje, brez nihanja, za razliko od predhodnih Moskvičev. Moč motorja pa je bil premajhna, 35 konjskih sil, kar je bila njegova glavna pomanjkljivost. Najvišja hitrost avtomobila je bila 110 km na uro in potrošnja goriva 9 l na 100 km.

Sledili so si Moskviči, ki pa so bili skoraj vedno narejeni po zgledu Oplovih modelov, oziroma bili izdelani pod močnim vplivom ameriških in evropskih avtomobilov.

Zanimiva je bila reklama o zmogljivosti Moskviča, v nekem obdobju na srbskem trgu:

»Није припоручљива вожња у блату изнад двајстпет цантиметара.«

»Vožnja v blatu nad petindvajset centimetrov ni priporočljiva.«

Ob iskanju podatkov na medomrežju sem zasledil podatek, da oldtajmerjev Moskvičev pri nas praktično ni. Ob popoldanskem sprehodu pa sem na Škocjanski cesti pri avtomehaniku zagledal lepo ohranjen Moskvič 1500 / sedan 2140 letnik 1977. Lastnik avta je Marko Mulec.

Zanimivo spet na Škocjanski cesti!

Viri:

  • Avto.info – zgodovina
  • Spletni portal RUSIJA BEYOND

Kraj: Rakek
Datum: 1971
Avtor: Miroslav Juvančič
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 29. 1. 2020
Oblika: fotografija

3 komentarji leave one →
  1. 9. 05. 2020 14:37

    Spoznala sem že, da imajo tudi avtomobili svoje življenje, svojo zgodovino, svoje zgodbe -ampak da je o njih navesti toliko podatkov, me je pa kar presenetilo. Bravo, Fantje!

    Liked by 3 people

  2. francmazi permalink
    9. 05. 2020 22:03

    Poučna ura o avtomobilih v nekdanji Sovjetski zvezi. Spomnila me je na šalo, ki je v tistih časih krožila med njenimi državljani. Človek je zastavil vprašanje (neobstoječemu) Radiu Erevan, ki mu je šaljivo odgovoril.Treba je še vedeti, da so v tistih časih izdelovali poleg Moskvičev še Volge, razkošne limuzine, v katerih so se vozili državni funkcionarji.
    Pa je nekdo vprašal Radio Erevan:
    – Ali povprečen sovjetski državljan lahko kupi Volgo?
    – Načelno da, ampak kaj bo s tolikšno reko?

    Liked by 6 people

    • mirojuvancic permalink
      11. 05. 2020 19:55

      Da je bil Moskvič pri nas v tem obdobju prestižen avto, kažejo naslednji podatki. Na ožjem delu Notranjske so imeli novejši tip tega vozila naslednji gozdarji oz. z gozdom povezani: Viljem Kindler gozdar povezan s povojno organizacijo na Primorskem ter ljubitelj hortikulture in urejanja parkovnih površin iz Ilirske Bistrice, Zvonimir Nastran Vodja sektorja za urejanje pri GG Postojna iz Postojne in Milan Juvančič Vodja geodetskih in kartografskih del pri GG Postojna iz Rakeka. Tak avto pa je vozil tudi tedanji direktor KPL Lož Franc Perušek.
      Moskvič je imel tudi svoj servis na Laborah pri Kranju.

      Liked by 1 person

Odgovorite milenaozbolt Prekinite odgovor

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: