1900 Rakek – Ivan Poženel (1841–1900)

Ivan (Janez) Poženel nadučitelj rojen 7. 6. 1841 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Učiteljsko šolo v Idriji je končal leta 1859. Služboval je v Dobrepolju in Črnem Vrhu. Od leta 1871 do 1886 je služboval na Uncu in od 1886 leta naprej pa na Rakeku.

Čebelar, ki je dal svoj pečat pri razvoju čebelarstva na Uncu in Rakeku.

Iz zapisov so razvidna njegova prizadevanja na področju razvoja šolskih vrtov in čebelarstva. V šolski kroniki leta 1872 je med drugim zapisano, da je na seji Krajnega šolskega sveta, njen predsednik Anton Jeršan podaril prostorni in še dobro ohranjen čebelnjak, da se bodo otroci tudi praktično poučevali o čebelarstvu na šolskem vrtu. Leta 1874 je zaprosil “družbo kmetijsko” za dodelitev Porentovega panja in premijo za razvoj čebelarstva. Iz dopisa je razvidno, da je v tem času že več let čebelaril in z dobrim uspehom prenašal teoretično in praktično znanje na mladino. Na šolskem vrtu v čebelnjaku je imel tako Porentove, Sumperjeve kot tudi Kranjske panje. Prav tako je časopis takratnega čebelarskega društva »Slovenska čebela« posojal tukajšnjim čebelarjem in s tem širil čebelarsko znanje. Vlogi je priložil »Spričevalo« Krajnega šolskega sveta na Uncu.

PORENTOV PANJ: nekdaj kranjiču podoben panj s premičnim satjem na toplo stavbo z zunanjimi merami 312 mm x 182 mm x 715 mm, konstruktor Luka Porenta (1823-1882) čebelar, duhovnik iz Bohinja. Tehnološke novosti so v tem obdobju prišle tudi k nam. Nekateri so premakljive letvice vdelali v že obstoječe panje in govorili o tako imenovanih dierdzoniziranih panjih, kot je to storil tudi bohinjski župnik Luka Porenta, ki je tudi napisal knjigo Novi kranjski panj po Dierdzonovi osnovi (1876). Znan je njegov novi kranjski panj, ki ga je priporočila tudi ljubljanska kmetijska družba in ga brezplačno delila šolam po vsem Kranjskem.

Vendar pa odnosi s Krajnim šolskim svetom in šolskim vodjem, nadučiteljem Ivanom Poženelom niso bili vedno soglasni. V zapisu šolske kronike preberemo: »27. 8. 1882 delal je krajni šolski svet proračun za prihodnje šolsko leto 1882/83. O tej priliki predrznil se je tukajšnji podžupan g. M. Gabrenja izreči svoje nazadnjaško mnenje zoper poduk o čebeloreji in to svojo modro? misel je samo iz tega stališča navedel, da naš kraj ni za čebelarstvo!? in da se ne bode treba po g. Jeršanu podarjenega čebelnjaka popravljati”.

V glasilu čebelarskega in sadjarskega društva za Kranjsko »Slovenski čebelar in sadjerejec” leta 1888 je objavljeno, da je na Deželni sadni razstavi v Ljubljani prejel za področje Notranjske »Priznanjski diplomi« za sveže sadje in šolsko vrtnarstvo.

Leta 1889 je v Logaškem okrajnem glavarstvu v Zemljepisnem in zgodovinskem opisu objavil opis Rakeka. »Poleg južne železnice leži kakih 9 ur hoda od Ljubljane vas Rakek. Razprostira se na južnem pobočju rakovskega hriba Srnjak.« V opisu je zajel celoten takratni utrip in še posebno področje šolstva. Tako na zaključku piše:

»V sedanjem tukajšnjem krajnem šolskem svetu so sledeči gg. udje: Lovro Sebenikar, predsednik in krajni šolski nadzornik; Fran Kunstelj, dekan Cerkniški; Ivan Poženel, nadučitelj in voditelj šole; Jurij Urbas, posestnik št. 13; Luka Zore, posestnik št. 18. Na tukajšnji novoustanovljeni dvorazredni ljudski šoli imenovan je bil stalnim nadučiteljem in šolskim voditeljem z dekretom visocega c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani od 29. maja 1886 štev. 902 gospod Ivan Poženel in gospica Franja Zemme z dekretom od 4. avgusta 1886 štev. 1474 vis. ces. kr. deželnega šolskega sveta, kot stalna druga učiteljska moč. Dne 16. septembra 1886 otvorila se je novoustanovljena dvorazredna šola.«

Ivan Poženel je bil ustanovni član Slovenskega čebelarskega društva ustanovljenega 24.1.1898. Kot zanimivost je društvo takoj začelo izdajati svoje glasilo »Slovenski čebelar«, ki izhaja še danes.

Od nadučitelja Poženela se je osnov čebelarstva in sadjarstva naučil tudi Franc Jager, ki je kasneje v Ameriki postal znan kot izvrsten čebelar, sadjar in vrtnar.

Ivan Poženel je umrl 2. 3. 1900 na Rakeku, kjer je tudi pokopan. Žal ne moremo mimo odnosa nekaterih, ki jim spomin na pretekle dogodke in posameznike, ki so prispevali k razvoju, in prepoznavnosti kraja ne pomenijo veliko. Vrsto let so spomin na nadučitelja in njegov prispevek k razvoju šolstva ohranjale šole, ki so se z učenci vsaj enkrat letno poklonile njegovemu spominu. Ko so to opustile, je iz neznanega razloga tudi krajevna oblast koncem osemdeseti let dvignila roko od groba, odstranila del obeležja in ga postavila ob zid, kjer je še danes, grob pa oddalo novemu najemniku. Čebelarji Rakeka se trudimo, da bi se vsaj to obeležje ustrezno ohranilo in zaščitilo. 

Vloga za Porentov panj in premijo.

Spričevalo Kranjskega šolskega sveta na Uncu.

Slovarček:

• Porentov, Sumperjev, Dierdzonov, Kranjski panj: vrste panjev poimenovanih po izdelovalcih 

Viri:

• Kronika čebelarstva na Rakeku, Miroslav Juvančič.
• prof. dr. Andrej Šalehar (fotokopije dokumentov)

Kraj: Rakek
Datum: 2020
Avtor slik: Miloš Toni
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 11.4.2020
Oblika: slika, dokument