1980 Rakek – Štabno ravnilo
Sem ga iskala že tedaj, ko sem pisala o vojaški karti. Pa je hudič gor sedel, kot je imela navado reči stara mama. Ko sem med sinovimi igračami iskala nekaj za vnukinji, sem ga pa našla. Bila sem ga bolj vesela, kot če bi zadela na loteriji.
Na sliki je štabni lenjir – štabno ravnilo. Je oranžne barve in ga je uporabljala kopenska vojska. Svoje sta imeli tudi mornarica in aviacija. Obstaja tudi starejša univerzalna različica. Dobri štabni častniki so imeli kopenskega in mornariškega. Služili so za risanje simbolov na karti ali za izdelavo raznih obrazcev in tabel na terenu. Nekatere simbole je bilo treba narisati ročno, ker šablone na ravnilu niso vedno ustrezale.
Navodilo za risanje kart je dovoljevalo, da se vnesejo tudi novi simboli, zamišljeni za posamezno priložnost in z legendo na sami karti. Starejši častniki so simbole znali na pamet. Rdeč krog je predstavljal vojaka. Krog z eno ravno črto poveljnika divizije, s križem poveljnika voda, z dvema vodoravnima črtama komandirja čete. Komandna mesta so bila označena z zastavico z majhnim trikotnikom na dnu droga (na katerem je zastavica). Bile so različnih oblik za enote različnega ranga. Bataljon je imel trikotno zastavico, polk pravokotno, brigada četverokotnik, katerega daljša stranica je bila nagnjena k drogu zastavice, divizija je imela zastavo, ki je imela na stranici nasproti drogu izrezan trikotnik. Korpus je predstavljala taka, ki je imela na levi in desni ojačan rob. Če je bilo v njej dovolj prostora, so vanjo zapisali številko formacije ali krajši naziv enote (npr. 2. Bbr – druga brdska brigada = druga gorska brigada). Vse to izhaja iz navodil, ki jih je postavil vodja. Zastavica je bila vedno narisana vodoravno, usmerjena levo ali desno vendar tako da so plapolale v smer, s katere so napadali.
»Naši« so bili vedno rdeči z napisi v črni barvi. V tej barvi so bili tudi simboli ali posamezni deli simbolov. Nasprotna stran je bila vedno modra, civilna policija pa zelena.
Jugoslovanska vojska je risala po kartah v maniri stare ruske šole. Po razpadu Jugoslavije pa so posamezne vojske prešle na Natovo simboliko, ki je preprostejša in za nekatere stvari sicer manj natančna, a veliko enostavnejša za delo.
Šablone so izdelovali v založbi Učila Zagreb.
Predstavljajte si v mislih jugoslovanski grb, ki je bil tule narisan. Ker je sin uporabljal ravnilo v tehnični šoli, je grb prebarval z vodoodpornim flomastrom. Mu je prav prišel za risat. Zdaj, ko smo ravnilo potrebovali za stare slike, smo pa s cvetom to drgnili stran. Je šlo, je šel pa tudi grb in napis »štabni lenijr« pod njim.
Iz srbske cirilice prevedla in priredila jst sama. In si štejem v čast, da še znam.
Viri:
Kraj: Rakek
Datum: 1980, 2020
Avtor: Učila Zagreb, Miloš Toni
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 9. 3. 2020
Oblika: slika predmeta
RSS - Posts
O, marička, kaj vse obstaja! Prvič sem slišala za štabno ravnilo 🙂
Neverjeten pripomoček, saj si najbrž moral imeti poseben tečaj, da si ga znal uporabiti. Bravo Ivanka in tudi za cirilico – ni kar tako!
Tako ravnilo je bilo samo sestavni del sistema vodenja karte. To je v JLA in pa posledično tudi v TO urejalo Navodilo o delovni karti v Oboroženih silah JLA/ Uputstvo o radnoj karti u Oružanim snagama. Knjiga, ki obsega 326 strani, jebila natanko razdeljena na posamezna delovna področja in je hkrati dober prikaz kako je to področje bilo obdelano. Tako so se vodile posamezne delovne karte na nivoju višjih in nižjih enotot, nivoju komandanta, štaba rodov vojske, posameznih služb, organov logistike / pozadine, organov za politično delo, organov za politično delo, obveščevalnih ter varnostnih organov. Vse pa se je pričelo s sestavljanjem karte za določeno območje, ki se je naredila iz posameznih kart. Te so se najprej obrezale, zlepile, leva je prekrila desno in zgornje zlepljene so tako prekrile spodnje. Vse to zato, da je pisalo drselo z leve na desno pri risanju ali pisanju. Karte so bile opremljene s potrebnimi podatki za posamezno nalogo, vrisani so bili podatki naših enot, sosedov ter nasprotnik, na določen dan in s predvidenimi posameznimi aktivnosti skozi čas. Oblikovane so bile na osnovi ukaza komande višje enote. Na koncu so se posamezne karte morale zložiti tako, da so bile shranjene v oficirskih torbicah in se ob uporabi ni razgrnila vsa, ampak samo potrebni del. Risanje in pisanje pa je bilo možno s takim ravnilom, da je bil zapis in oznake “jednoobrazno” oziroma poenoteno.