Člani PGD Prezid so že pred 2. svet. vojno dali pobudo za zbiranje denarnih sredstev za nakup raznovrstnih tamburic. Akcija je uspela, nakupili so tamburice in osnovali prvi tamburaški ansambel. Tako je imelo gasilsko društvo že 1938. leta svojo glasbo in svoj pevski zbor. Iz tega ansambla je prepoznan le Friderik Preuc – Fric (oče Miroslava Preuca), ki sedi na katriji na desni. Med vojno so prenehali igrati, tamburice pa so se ohranile nepoškodovane.
Po vojni okrog petdesetega leta so
Prezidanci – člani PGD osnovali prvo glasbeno skupino, ker so si želeli, da bi imel Prezid živo glasbo. Igrali so predvsem na tamburice iz društva, zato so jih ljudje imenovali kar
Tamburaši. Med ljudmi so bili zelo priljubljeni, navduševali so z narodno zabavno glasbo in s takrat popularnimi popevkami. Igrali so na gasilskih veselicah, budnicah, na veselicah ob praznikih: 29. november, novo leto, 1. maj, 4. julij … Vrhunec je skupina dosegla okrog leta 1962, potem pa so jih nadomestile mlajše skupine z modernejšimi glasbenimi instrumenti.

Tamburice pa niso dolgo samevale v gasilskem domu. Vid Paulin – Majerken takratni ravnatelj OŠ » Ivan Janeš » Prezid je povabil – zbral mladino k poučevanju igranja na tamburice. Sam je že v prejšnji skupini igral na kitaro. Sedaj pa se je lotil poučevanja. Prijavilo se jih je veliko. Ob kateri priložnosti je nastala fotografija, ne vem, slikali pa so se ob škarpi na cesti pod nekdanjo šolo. Takrat je bil na njenem mestu zgrajen že nov zdravstveni dom. Ne vem, ali so vadili zunaj, ali je bil to koncert za mimoidoče –skratka zabavajo se ob vinu in glasbi. Nasproti bele večje hiše je gasilski dom in od tam so prinesli stole. Danes je v tem domu muzej PGD Prezid, novi gasilski dom pa stoji za novo šolo. V hiši z rdečo kritino je takrat živela Sk’dnava Francka. Na
ganku zrači odejo in jih posluša. Otrok ni imela. Po njeni smrti je hišo kupil Ivan Troha – Zvonetov, jo podrl do tal in zgradil novo. Zraven še danes stoji Pajetava hiša. Tudi tukaj na pragu stojita dve poslušalki: Pajetava Lipovac Micka in njena mama. Po materini smrti je Micka hišo oddajala v najem. Ena izmed stanovalk je bila Olga Vesel Privčava, zadnja stanovalka pa je bila Mickina vnukinja z družino, ki se je kasneje preselila v hišo moževih staršev na Zbitke. Zadaj sta parkirana gasilski avto in bela stoenka. Skupina tamburašev je nastopala predvsem pred domačim občinstvom, ni pa trajala dolgo. Slika je nastala okrog leta 1970.

Igrajo:
- Vinko Lipovac – bugarija
- neprepoznan
- Vilko Žagar – brač
- trije neprepoznani
- Ludvik Žagar – bisernica.

Sedijo:
- neprepoznan
- Ivan Paulin Štanfl – bugarija
- Franjo Kovač Pikcov – bugarija
- Ludvik Kovač – bugarija
- neprepoznan.
- Stojijo:
- Franjo Lipovac Krnen – berda
- Andrija Ožbolt – kitara
- učitelj Vid Paulin Majerken.

Gasilci so podarili tamburice takrat OŠ » Ivan Janeš« Prezid, danes nosi šola novo ime OŠ Petar Zrinski Prezid – Čabar. Tudi tokrat je podmladek poučeval ravnatelj Vid Paulin. Na sliki jih vidimo, ko so nastopili ob obletnici pustnega društva, ki je bilo ustanovljeno1969. leta. Danes na šoli nihče ne poučuje igranja na tamburice.
V pisani srajčki levo igra na berdo Dejan Kovač, skrajno desno pa na bisernici igrata Aleta Žagar in Milena Kovač. Govori njihov učitelj Vid Paulin.
Slovarček:
- katrija: lesen stol z naslonjalom
- gank: lesen pokrit hodnik, hodnik, balkon
Viri:
- ustni viri: Miroslav Preuc, Biserka Vrhovac in Milena Pintar
Kraj: Prezid
Datum: prva slika je nastala okrog leta 1938, druga v sedemdesetih, tretja pa v osemdesetih letih 20. stol.
Avtor: neznan
Zbirka: 1. Miroslav Preuc; 2., 3. Gordana Žagar
Skenirano: 12. 5. 2020
Oblika: fotografija
Like this:
Like Loading...
Related
Na originalni fotografiji bi bil lahko eden tamburaš Mirko Žnidaršič ( doma iz Dobropolja pri Ilirski Bistrici), ki je živel kot rejenec v družini mizarskega mojstra.