1945 Markovec – Zgodba o partizanki s kitami
Tudi denar se je z ustanovitvijo nove Jugoslavije spremenil. Namesto kralja, cesarja ali trenutno vladajočega diktatorja so bili na njem upodobljeni bolj ali manj anonimni junaki osvobodilnega boja ter dotedanji in bodoči uspehi nove družbe: partizani, partizanke in njihov zmagoviti boj, kovači in žanjice, prekooceanske ladje, piloti, delavci v težki industriji in na poljih …
Med denarjem iz tistega časa je tudi izjemna zanimivost za “lokalce” iz Loške doline: na enem od bankovcev FLR Jugoslavije je bila leta 1950 upodobljena partizanka s kitami, za katero je bilo rečeno, da je bila model zanjo Anica Mohar – Smilja, Potočenova iz Markovca v Loški dolini. Spomnim se, da so ljudje o tem večkrat govorili, malo s ponosom, malo z nejevero, toda bankovca kar ni bilo mogoče videti, ne vem, kam je izginil … No, pa se je po tolikih letih po zaslugi urednika te spletne strani pojasnilo zakaj.
Bankovec na sliki sodi v serijo tistih, ki jih je Banka FLRJ pripravila kot rezervo za primer monetarnega udara, ki bi se lahko zgodil v zaostrenem času, ko so se kar vrstile hude politične in vojaške krize: najprej leta 1948 Informbiro, ko se je Jugoslavija iztrgala izpod vpliva Sovjetske zveze in kmalu za njo leta 1953 tržaška kriza, ko je prasketalo zaradi zahodne meje z Italijo in bi že po nesreči sprožena puška zlahka zanetila novo vojno.
Ne vprašajte me, kaj je monetarni udar – iz podatkov, ki sem jih dosegla, sem razbrala le to, da bi s pripravljenimi bankovci v primeru monetarnega udara zamenjali denar, ki je bil v obtoku do tedaj. Tako ta bankovec kot tudi še drugi – najmanj kakih devet ali deset jih bilo – iz tega sklopa nimajo serijske številke, ker nikoli niso bili v obtoku. Danes predstavljajo veliko zbirateljsko redkost in imajo temu primerno visoko ceno.
Če mi izkušen zgodovinar omeni bankovec s podobo partizanke, ki ji je bilo ime Anica Mohar – Smilja, se mi zdi to nedvoumno in verodostojno. Toda kako smo mi, preprosti ljudje, delavci in kmetje iz Loške doline, sploh pa takratna mularija kmalu po letu 1950, ko je bil bankovec natisnjen in bil šele pripravljen, da bo morda zakrožil po Jugoslaviji, izvedeli, da je na njem podoba naše rojakinje ?? To se mi zdaj zdi čisto neverjetno, ampak spomnim se tega, kot da bi bilo včeraj. Za vsak primer sem vprašala še vrstnika iz Podcerkve – in spomnil se je tudi on! Je partizanka Smilja to z njeno sliko na denarju komu zaupala in se je novica razširila naokoli? Je kak visok bančni uslužbenec videl bankovec in prepoznal ali zgolj “prepoznal” obraz na njem?… Mogoče bi se dalo izvedeti kaj več, a zaenkrat moramo biti zadovoljni s tem, kar vemo do zdaj. Vsekakor nam je takrat dobro delo misliti, da je naša rojakinja upodobljena na denarju FLRJ, ponosni smo bili in še sami sebi smo se zaradi tega zdeli pomembnejši.
Tukaj pa je Anica Mohar – Smilja, s svojim možem Janezom Hribarjem. Oba sta v partizanih uniformah z opasačem in našitki, ki označujejo čin. Lepo sta urejena in videti prav vesela. Ugibam in zdi se mi čisto mogoče, da je bil to njun poročni dan, saj se partizanke (praviloma?) niso poročale v tančicah in z belimi venčki.
Fotografijo je eden od njiju podaril Janežičevim v Vrhniki z napisom:
“Resničnega prijatelja spoznaš v hudi sili,
kakor sem jaz
Janez in Anica”
Janežičeva mama Johana pa je – kot še na mnoge druge slike – pripisala podatke:
“Janez Hribar iz Loža in žena Anica, Potočenova iz Markovca.”
Je bila slika podarjena njej ali mogoče komu drugemu iz družine? Jo je podarila Anica, ki je bila doma le streljaj proč od vrhniškega Kota ali mogoče njen mož, ki je moral biti vrstnik Janežičevih sinov? Rojen je bil namreč 3. septembra 1909 v Ložu.
Nobenega datuma o nastanku fotografije ni, a glede na obleko in mladost fotografiranega para smemo sklepati, da je bila slika narejena nekje ob koncu vojne ali celo še med njo. Avtor fotografije ni znan (bi bil morda lahko profesionalec Vinko Bavec, Aničin sovaščan?), prav tako tudi ne avtor bankovca, za katerega še vedno velja, da je na njem Anica Mohar – Smilja.
Poznejši narodni heroj Janez Hribar, s partizanskim imenom Tone Pogačnik je bil med organizatorji predvojnega naprednega Društva kmečkih fantov in deklet ter kmečko-delavskega gibanja. Po okupaciji je bil med prvimi organizatorji odpora. Opravljal je številne pomembne vojaške in politične naloge, med drugim je bil na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju izvoljen v plenum Osvobodilne fronte in v slovensko delegacijo, ki je odšla na drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajce, kjer so bili položeni temelji nove države.
Po vojni je opravljal več pomembnih političnih funkcij, med drugim je bil tudi minister za kmetijstvo. Za nas pa je pomembno predvsem to, da je bil pobudnik za ustanovitev Kovinoplastike v Ložu, ki je bila od skromnih začetkov leta 1954 potem dolga desetletja najpomembnejši gospodarski dejavnik v Loški dolini in je izjemno dobro vplivala na njen razvoj.
Janez Hribar je umrl 23. oktobra 1967 v Markovcu, star 58 let. Za svoje delo je prejel vrsto visokih priznanj, med katerimi je najpomembnejši Red narodnega heroja. Po njem je poimenovana Osnovna šola heroja Janeza Hribarja v Starem Trgu pri Ložu.
Slovarček:
- “lokalec”: domačin (spačenka iz angleščine)
Viri:
- novije spoznaje o pojavljivanju neizdanih papirnih novčanica …hrcak.srce.hr › file
- https://colnect.com/sl/banknotes/banknote/16016-10_Dinara-1950_Not_Issued_Series-Jugoslavija
- Cela serija https://www.youtube.com/watch?v=PYxHjfLtxI4
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Hribar_(1909-1967)
- Prof. Anton Avsec, Medvode, julij 2020, ustno
- Franc Bavec, Podcerkev, julij 2020, ustno
- Miloš Toni, Cerknica, julij 2020, ustno
Kraj: ni znan
Datum: domnevno med 1945 in 1953
Avtor: ni znan
Zbirka: dr. Vladimira Janežič
Skenirano: 18. 6. 2020
Oblika: fotografija
Trackbacks