1963 Cerknica – Dan za strip (1)
Znana fotografija Velike gase predstavljena kot strip. Izvirno razglednico smo objavili tukaj.
Čez nekaj dni, 25. septembra, bodo v ZDA praznovali dan stripa (Comic Book Day), v Argentini je tak dan 4. septembra (Dia de la historietas). Kolikor sem lahko raziskal, v Evropi takega praznika nimamo.
Tudi odbor OZN, ki določa mednarodne in spominske dneve, se do zdaj še ni spomnil na deveto umetnost, čeprav je nabor teh posebnih dni – gotovo upravičeno – kar pester. Imamo svetovni dan velnesa, hrane, hoje, dan brez avtomobila, nekajenja, dan plesa, pozdrava, travme in še kakšnih 130 drugih, ne najdem pa dneva stripa.
No, Slovenci bi lahko imeli tak svoj dan, saj smo že dolgo zvesti bralci in ustvarjalci te zvrsti, naši avtorji pa po kakovosti sodijo v sam vrh stripovske produkcije, če omenim samo meni najljubše Tomaža Lavriča, Zorana Smiljaniča, Kostjo Gatnika in legendarnega Mikija Mustra. Sicer pa je seznam slovenskih mojstrov devete umetnosti še veliko daljši, začenši z našim Marjanom Mančkom …
Na tak dan, uradno veljaven ali ne, bi se torej spodobilo napisati nekaj besed o nenavadnih stripih, ki so me zabavali pred desetletji.
1977 Ljubljana – Magna Purga
Kostja Gatnik: Magna Purga. Založba ŠKUC, Ljubljana, 1977.
Leta 1977 je izšla zbirka kratkih stripov Kostje Gatnika z naslovom Magna Purga danes in nikdar več. Prvi slovenski underground strip, ki mi je prišel v roke, “nespodoben” prikaz našega vsakdanjega življenja z malo bolj črne, cinične plati. Zafrkancija z obilo humorja, ki je naslavljala zaplankanost, predsodke, človeško naivnost, mite, prikazala tudi kakšen nasilen prizor, malo ljubezni in malo alkoholizma … Kot bi upodobil nekoč znano Nočno kroniko novinarja, boksarja in slikarja, nekaj let tudi Cerkničana Marjana Skumavca.
Akademski slikar in ilustrator Kostja Gatnik je svoje stripe objavljal med leti 1969 in 1973 v Pavlihi, Stopu in Tribuni. Nabor tem in zvrsti je pester, nastopata superjunaka Peter Klepec in OOOPA (ženska heroina), hipiji in uradniki, Srečko Srečman, pripovedovalci starih resnic … vse v svojevrstnem risarskem in pripovednem stilu.
Avtor je za Radio Študent povedal, da si je naslov izposodil iz časopisne reklame, objavljene v babičini Družinski pratiki. “Magna Purga” se je pred drugo svetovno imenovalo neko odvajalno sredstvo. Res, če ne kot odvajalo, pa je zbirka delovala kot nekakšna izostritvena literatura – saj, svet je res tudi tak! Bralci, vajeni “lepe” umetnosti, so jo težko brali, med mladimi pa je postala kultno čtivo, zelo poznano tudi v širšem, jugoslovanskem kulturnem prostoru. Zgodbe so aktualne tudi danes, še kakšen ponatis ne bi bil odveč.
Ne spomnim se, ali sem svoj izvod kupil v stari ljubljanski bajturini z napisom “Trafika” ali že v enem tistih rdečih simpatičnih kioskov K67, ki jih je zasnoval arhitekt Saša Mächtig in so se kot lego kocke lahko v različnih kombinacijah sestavili v večje ali manjše prodajalne, kjer smo kupovali časopise, hot-dog ali sladoled. V svojem kraju prav pogrešam trafiko, prodajalno drobnarij, z lepo razporejenimi časniki in revijami, njen duh po tiskarski barvi in tobaku …
Slovarček:
- bajturina : velika, nerodna, stara zgradba
Viri:
- Wikipedija: Seznam praznikov z oznako Svetovni dan
- Holidays Calendar: Comic Book Day
- Radio Študent: Motiti se je človeško, 14. 10. 2015
- Kostja Gatnik: Magna Purga. Založba ŠKUC, Ljubljana, 1977.
Kraj: Cerknica, Ljubljana
Datum: 1963 (naslovna ilustracija), 1977 (izid Magna Purge)
Avtor: Kostja Gatnik. Avtor izvirne fotografije v naslovu je Jože Žnidaršič st., predelal Bojan Štefančič.
Zbirka: Bojan Štefančič
Skenirano: 15. 9. 2020
Oblika: reprodukcija (strip)
RSS - Posts
V mojih časih so tršice močno odsvetovale branje stripov in podobnega “šunda”, ker “šund” pač ni umetnost in kvari mladino. Tudi pisalo se je veliko o tem. Pa je v nekem intervjuju takrat še ne tako znani dr. Matjaž Kmecl na vprašanje, kaj meni o tem, da mladina toliko bere ta škodljivi “šund” odgovoril, da je vsekakor bolje da ljudje berejo “šund” kot da ne bi brali ničesar… Še zdaj mu ploskam.
Drži, strip je dolgo veljal za šund literaturo, primerno kvečjemu za polpismene. Tudi zato, ker je bilo natisnjeno veliko cenenih izdelkov, vendar to velja tudi za druge zvrsti. Spomnimo se dr. romanov, pa vestern zgodb, krimičev za na plažo, enako velja za film in bebave tv nadaljevanke.
Strip so tu in tam celo onemogočali (višje obdavčitve izdaj itd.), če se ni držal pravil lepega prikazovanja sveta. V ZDA je uradno obstajal odbor (ACMP), ki je predpisoval, kaj se sme pojaviti v stripu in kaj ne (Publishers Code), tisti, ki se tega niso držali in so kritično nespodobno prikazovali realnost po svoje, so bili označeni kot underground – podtalni avtorji.
Pri nas smo lahko na srečo izbirali tudi zelo kakovostne izdelke, čeprav smo se ob branju zabavali, so nas tudi česa naučili.