Skip to content

1954 Martinjak – Otvoritev tovarne

8. 10. 2020

Žago in zabojarno v Martinjaku so leta 1952 preusmerili v izdelavo lesne galanterije. Obnovili so jo in svečana otvoritev je bila 1. maja 1954.

Veselje ob novi tovarni, ki bo dajala kruh še mnogim, je kmalu uničila nesreča. Tovarna je že čez dva meseca pogorela. Žalost in želja po čimprejšnjem delu je motivirala delavce, da so takoj pričeli z obnovo. V treh mesecih se je nova tovarna že dvignila kot feniks iz pepela. Pred požarom je bilo tu zaposlenih 67 delavcev. Po obnovitvi se je proizvodnja tako razširila, da so imeli 350 zaposlenih.

Med prizvodnjo je gospodarska računica pokazala, da je finančno bolje izdelovati končne proizvode visoke vrednosti namesto izključno lesne galanterije. Začeli so izdelovati drobno pohištvo: fotelje, stole, male mizice ter drobno otroško pohištvo. Izračuni so pokazali, da je bila odločitev pravilna. Prej so dnevno porabili 12 kubikov bukovega lesa, po preusmeritvi pa pol manj, a je vrednost proizvodnje narasla za 15 %. Že leta 1957 so razmišljali o dokupu novih strojev za Martinjak in Cerknico, s čimer bi dvignili proizvodnjo za 300 milijonov dinarjev.

Kasneje so z galanterijo povsem prenehali in začeli izdelovati kosovno pohištvo. Leta 1967 so začeli z novo dejavnostjo – tapetništvom. Za tovarno pravzaprav ni bila nič novega. Delavci so se s tem srečali že, ko so prešli na proizvodnjo stolov. Ker so bili uspešni, so začeli iskati možnosti za širitev te dejavnosti. To je še posebej postalo aktualno, ko so začeli izdelovati fotelje za TP Cerknica in jedilniške stilne stole. Po nekaj poizkusnih dneh jim je uspelo pridobiti osnovna tehnološka sredstva. Proizvodnja je lahko stekla.

Mnogo let kasneje sem tudi sama kupila njihovo sedežno garnituro. In jo imam še vedno. Ne bom je zamenjala, ker sem jo sedaj ravno prav »udelala«, da ni več tako trda, kot je bila nova. Pri prodaji so bili zelo fleksibilni. Izbrala sem si lahko model po svoji zamisli in tudi dizajn blaga. Narejena je bil v 14 dneh. Pa še draga ni bila. Sicer se ne spomnim, koliko je stala, a draga ni bila, ker je sicer ne bi kupila.

Tovarna je slovesnosti primerno okrašena z venci iz smrekovih vejic in zastavo. Pred njo stoji mlaj, okolica je počiščena.
Pomembni podatki.

Viri:

  • Ljudska pravica, leto XXII, številka 276, nedelja, 24. november 1957
  • Glas Notranjske, Glasilo SZDL občine Cerknica, leto 1, številka 1, januar 1962
  • Brestov obzornik, Glasilo kolektiva, letnik 1, številka 2, 28. november 1967

Kraj: Martinjak
Datum: 1. maj 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Samo Štritof
Skenirano: 14. 7. 2020
Oblika: fotografija

One Comment leave one →
  1. Anonimnež permalink
    11. 10. 2020 19:39

    Ko se že piše o “naši” tovarni še ta podatek o vodilnem kadru.
    V začetku so se imenovali Obratovodje:

    Gornik Alojz – Grahovo
    Kovšca Jože – Cerknica

    Nato so postali Direktorji:

    Mele Janez je bil 2X – Cerknica
    Kebe Tone -Cerknica
    Voljč Janez – Stari trg
    Jurkovič Ivan – Dolenjska
    Levec Franc – Stari trg
    Bahun Karel – Cerknica
    Debevc Rudi – Grahovo
    Zabukovec Ivan – Bločice
    Kusič Marjan – Cerknica

    Največje število zaposlenih po spominu je bilo 435 oseb.
    vir:
    tajnica v tej tovarni Marija Bell

    Liked by 1 person

Odgovorite Anonimnež Prekinite odgovor

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: