Skip to content

1774-1846 – Glažuti na Javorniku (I. del)

24. 02. 2021

V Javornikih sta delovali dve glažuti: Karlovica ali Dolenjska (1774-1793) in Jezerska (1816-1846). Manjšo glažuto pa so imeli po letu 1800 še Lichtenbergi, veleposestniki snežniškega veleposestva, ob izviru Malega Obrha; vendar ko so posestvo 1853 kupili Schönburgi-Waldenburgi, proizvodnje stekla niso obnovili.

Glažuta Karlovica ali Dolenjska glažuta, ki je vrisana na vojaški karti (izdelani med letom 1763-1787), je leta 1774 osnoval tržaški trgovec Jakob Balletti, in je stala v bližini gradu Karlovica. Pogodbo o postavitvi je sklenil z grofom Gvidom Kobenzlom, varuhom mladoletnega lastnika gospoščine Haasberg. S to pogodbo, ki ni ohranjena, sta lastnik gozda in podjetnik najbrž določila tudi pogoje za sekanje lesa in dobavo drv. Edini dokument, ki omenja to glažuto, je zapis Baltazarja Hacqueta v delu Oryctographia Carniolica, ki je izšla leta 1778 v Leipzigu; letos pa smo dobili slovenski prevod tega dela. Hacquet je to glažuto videl leta 1776 obratovati in jo takole predstavil:

od zadnjeomenjenega kraja sem ubral pot na večerno stran proti Karlovici (Carlovitz), kjer sem nedaleč stran naletel na steklarno, ki je v precej dobrem stanju in v kateri delajo Čehi. Talilna peč ali peč za steklo je precej dobro omejena in celotna peč ima zaradi šestih oken, ki so narejena z dolgimi oddelki in skozi katera delavci jemljejo materijo iz loncev ali posod, obliko zvezdastih šanc; na enem koncu je dodana hladilna peč; ob takšni obliki imajo delavci prostor, da lahko neovirano pridejo k talilnim loncem; loncev je toliko kot oken, zatorej je tudi toliko delavcev pri pihanju stekla, ne da bi bili všteti pomočniki … Kurijo tu zgolj z lesom, ki ga v teh krajih še ne bo kmalu primanjkovalo, če bodo gospodarno ravnali z njim … Kresilnik morajo, tako kot kremen in roženec, okoli dve uri daleč nositi iz predgorja proti vzhodu; najhuje jim je s peskom in zemljo za lončke in lonce, ki jih morajo uvažati v deželo.

Pepeliko in kremen so pripravljali uro daleč od delavnic, v Dolenji vasi, kjer teče močan potok s številnimi mlini, kjer so drobili kremen v prah. V Dolenji vasi so izdelovali tudi pepeliko.

Leta 1776 je bila steklarna že v lasti kmeta iz Cerknice, ki jo je kupil od Balletta za smešno ceno 100 gld, čeprav je postavitev take steklarne stala vsaj 2.000 gld. Podjetnik in lesni trgovec Karl Obreza, je steklarno leta 1785 prepustil bratoma Francu in Antonu Kreidlu, trgovcema stekla iz Trsta in pod njunim vodstvom je obratovala do leta 1793. Arhivski podatki ne odkrivajo razlogov za prenehanje dela, verjetno pa je bil razlog v finančnih težavah in stalnih pritožbah servitutnih upravičencev. Cimperšek (2016) zapiše, da se je od glažute ohranilo le ledinsko ime Glažuta in ostanki vodnjaka.

Izdelovali so pollitrske steklenice, kozarce, šipe in kakovostno steklo za ure. V glažuti so steklo tudi brusili, o čemer priča lestenec, ki visi v podružnični cerkvi sv. Petra v vasi Dolenje Jezero. Porabo dragocene pepelike in sode so zmanjševali z dodajanjem morske soli.

Lestenec v cerkvi sv. Petra na Dolenjem Jezeru je bil izdelan v steklarni za Karlovico (Foto: Miloš Toni).
Steklarstvo je slonelo na dveh osnovnih surovinah: silikatih in pepeliki. Poleg tega so rabili za kurjenje steklarskih peči drva ali oglje. Dokler je kril glavno kurivo les, so steklarne gradili sredi gozdov. Da so silikatnemu pesku znižali tališče, so mu dodajali pepeliko (kalijev karbonat), ki so jo pridobivali z luženjem iz lesnega pepela. Silikatni pesek se tali pri 1713 ᵒC, tako visokih temperatur pa se z drvmi ni dalo doseči, z dodajanjem pepelike pa so tališče znižali tja do 800 ᵒC.   Žumer (1968) zapiše: To je bil v vsej preteklosti najbolj divjaški in najmanj učinkovit način izkoriščanja lesa, saj so iz enega prostornega metra drv pridobili le 0,6 do 1 kg pepelike. Cimperšek (2016) navaja, da je moralo za 1 kg steklovine zgoreti 2.400 kg lesa, od tega le 3 % ali 72 kg za taljenje, vsa ostala količina lesa pa je bila porabljena za pepeliko.

Slovarček:

  • gld: goldinar, denarna enota stare Avstrije

Viri:

  • vir 1: Valenčič, V. 1955. Steklarni na Notranjskem Javorniku. Kronika, časopis za krajevno zgodovino, str. 87-93.
  • vir 2: Žumer. L. 1968. Lesno gospodarstvo. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo les SRS Ljubljana. 368 s.
  • vir 3: Perko, F. 2011. Gozd lahko živi brez človeka, ljudje ne morejo brez gozda. Zveza gozdarskih društev Slovenije – Gozdarska založba in Založništvo Jutro 224 s.
  • vir 4: Cimperšek, M. 2016. Glažute in steklarne v Sloveniji ter njihova zgodovinska vez z gozdovi. Studio Dataprint Kamnik. 400 s.
  • vir 5: Hacquet, B. 2020. Oryctographia Carniolica ali Fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel. Prevod (Leipzig, 1778) založila Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Založba Maks Viktor.

Kraj: Javorniki
Datum: 1774-1846
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Miloš Toni
Skenirano: —
Oblika: zemljevid, fotografija predmeta

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

<span>%d</span> bloggers like this: