1920 Rakek – Krstna obleka
Krstna obleka je ostala po atovi teti Antoniji Gabrenja. Dobila jo je iz Amerike še pred letom 1920, a ne vemo točno kdaj. Kljub častitljivim letom je še v odličnem stanju. Kot otrok sem se z njo igrala in vanjo zavijala svojo nagravžno gumijasto punčko. Le te že davno ni več, obleka je ostala.
Nekdaj so pri rojstvu otroka pomagale sosede. To ni bilo vedno najbolj zdravo, saj so pritekle od vsepovsod: iz štale, kuhinje, z njive in velikokrat si pred vstopom k porodnici niso umile rok. Zaradi tega je bila smrtnost med materami velika. Novorojenčka in mater so takoj pokropile z žegnano vodo. Za vsak slučaj. Kasneje so botri otroka odnesli h krstu v cerkev. Najbolje še isti dan, vsekakor pa čimprej. Spet za vsak slučaj. Smrtnost med otroki je bila prav tako pogosta. Ko so začele ženske rojevati v porodnišnicah, se je s krstom počakalo toliko časa, da se ga je lahko udeležila tudi mati. Mene so krstili en mesec po rojstvu in stara mama se je venomer spraševala, kaj so čakali toliko časa. Bila je navajena drugačnih postopkov.
Otroka so v cerkev odnesli v tistem, kar je imel oblečeno. V bogatejših družinah pa so za ta dogodek kupili ali pri šivilji naročili krstno obleko. Bela oblačila simbolizirajo otrokovo novo življenje v Kristusu. Bela barva govori o življenju, čistost, novosti in nedolžnosti. Prav tako je znamenje vstajenja. Najslavnejši krščenec je bil Jezus Kristus. Krstil ga je Janez Krstnik v reki Jordan, ko je imel Kristus že 30 let. Tu pa se stara mama ni nikoli spraševala, kaj je čakal toliko časa.
Kraj: Rakek
Datum: 1920
Avtor fotografij: Miloš Toni
Zbirka: Ivanka Gantar
Fotografirano: 5. oktober 2020
Oblika: fotografija
V knjižici Oblačilna tradicija v Loški dolini iz leta 2013, ki jo je izdalo Društvo žena in deklet na podeželju Loška dolina, izvemo tudi:
“Krstno opravo za novorojenčka sestavlja pindeklc oziroma pəndeklc ali tudi pəndeklčək ter pregrinjalo, srajčka in kapica. Oprava, ki je predmet obravnave je iz Loškega Potoka, stara 100 let in sešita deloma ročno, deloma strojno iz bombažnega damasta in platna ter strojno narejenih bombažnih čipk. Pəndeklc je narejen iz dveh plasti damasta, ki imata vmes še vsaj eno plast tkanine in je diagonalno lično večkrat prešit s strojem. Krojen je tako, da se ob straneh štirikrat zaveže z bombažnimi keper trakci in tako tvori nekakšno vrečo, v kateri je ležal dobro oblečen otrok v plenicah in skoraj do vratu povit in povezan s širokimi trakovi. Pəndeklc je bogato okrašen z nabrano strojno izdelano bombažno luknjičavo čipko ter trakovi in pentljicami iz svile. V oglavju je šivan ornament v obliki enakokrakega križa z zaobljenimi robovi.
Bogato okrašeni kapici sta izdelani deloma strojno, deloma ročno, prav tako iz bombažnega blaga in čipk, zavezujeta pa se s svilenimi trakci.
Pregrinjalo je narejeno iz rumenega bombažnega platna in v celoti prekrito s čipko, ki ima v sredini motiv Agnus Dei, jagnjeta božjega, ki odjemlje grehe sveta, ob robovih pa je prišita čipka iz tila, ki je pri nogah nekoliko daljša. Povrhu pregrinjalce krasi še pentlja iz širokega svilenega traku.«
Torej precej podobno kot pindeklc v današanjem prispevku…