1920 Cerknica — Korito pred Žajfnco

Fotografijo smo 2. aprila 2011 na Starihslikah že objavili pod naslovom 1920 Cerknica — Tabor od Žajfnce. Ne dolgo nazaj so nam iz Etnografskega muzeja Slovenije poslali boljši sken negativa. Na njem je lepše videti del korita, ki je bilo pred Žajfnco.

Fotografija prikazuje pogled na Tabor, kot se vidi ob prihodu v Cerknico iz Begunj.

Avtor fotografije je Rado Kregar, nastanek fotografije pa ocenjujem kmalu po koncu prve svetovne vojne pred kakimi 100 leti. Rado Kregar je bil arhitekt, scenograf in publicist. Po končani realki je v letih 1913 do 1919 študiral stavbarstvo na tehnični visoki šoli na Dunaju. Potem se je zaposlil kot profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, obenem pa je poučeval geodetsko risanje na ljubljanski univerzi.

V sredini fotografije spredaj je Bavdkova hiša, katere lastnik je bil mesar Bavdek. V njej je bila vrsto let mesnica.

Štajerjeva hiša na desni strani je zdaj lepo adaptirana. Za levim vogalom Štajerjeve hiše vidimo poslopje, na katerem je nabita tabla. Kaj na tabli piše, nismo mogli dognati. Kasneje je bila v tem poslopju štala. Med to štalo in Štajerjevo hišo vodi pot h Kundrovi hiši.

Levo je hiša Nežke Baraga — Drašcove, ki je kot invalidka opravljala vsa težka dela na šoli, prinašala drva, kurila peči, čistila prostore in opravljala posle šolske sluginje. To je bila nekoč čelna hiša Male gase z begunjske strani. V tej hiši je nekaj časa stanoval tudi Janez Lavrič, ki je bil med drugo svetovno vojno ugleden kulturnik v Kajuhovi skupini. Janez Lavrič je februarja 1944 odšel s XIV. divizijo na Štajersko in padel 22. februarja 1944 kmalu po poldnevu pri Belih vodah že nekaj ur pred Karlom Destovnikom — Kajuhom. To hišo je potem kupil Lojze Urbas — Enžlinov Lojze iz Dolenje vasi. Za njim pa jo je kupila družina Kardum (Šime, Božo in Ljubica). Danes te hiše ni več.

Kakor se vidi po sončni obsijanosti hiš, je fotografija nastala zgodaj zjutraj, ko je sonce vzšlo izza Casermanovega laza na Slivnici.

Pri napajalnem koritu stoji deček s klobukom na glavi in gajžlo v roki in napaja kravo. Poleg krave stoji tudi ženska.

Po Kostelinovem klancu (nekateri mu rečejo tudi Šarcov klanec) prihaja ženska v svetlem oblačilu s predpasnikom na sebi.

Nekako na mestu od kjer je Rado Kregar posnel to fotografijo, je bil nekoč hidrant s katerim (do nekako leta 1960) je Antonija Semič — Štajerjeva mama vsak dan popoldne ob šestih zaprla vodo in jo odprla naslednjega dne zjutraj. Ponoči je bilo treba napolniti vodni rezervoar na Rakeku, saj so takrat vlačile vagone parne lokomotive. Zato razen v hišah ob Notranjski cesti drugje v Cerknici ni bilo vode.

Danes je na tem mestu lepo urejeno krožišče.

Vir:

• Tone Kebe: Cerknica in njeni ljudje, Samozaložba Ljubljana 1994, strani: 15, 18, 25, 27, 28, 38, 258 — 260.

Kraj: Cerknica
Datum: okoli 1920
Avtor: Rado Kregar
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Zbirka Rado Kregar, št. fotografije: F0000248
Skenirano: 2. 9. 2021
Oblika: Digitalna datoteka skenirane fotografije