1934 Zagreb – Kralj Aleksander

Na sliki je kralj Aleksander I., razglednica je iz zbirke Jerneja Malovrha. Sliko so natisnili posthumno, saj sta na njej datuma rojstva in smrti.

Skoraj bi pozabila na to obletnico. 16. avgusta 1921 je kralj Aleksander na prestolu nasledil kralja Petra I. Njegov uradni naziv je bil »njegovo veličanstvo kralj Aleksandar I. Karađorđević od SHS«. Podpiral je idejo jugoslovanstva, državni centralizem in unitarizem. S šestojanuarsko diktaturo leta 1929 je ukinil vidovdansko ustavo in razpustil narodno skupščino. Istega leta je podpisal zakon na podlagi katerega so Kraljevino SHS uradno preimenovali v Kraljevino Jugoslavijo in jo razdelili na banovine. Dve leti kasneje je izdal oktroirano ustavo.

Usoda je posegla v življenje princa Aleksandra leta 1909, ko se je njegov brat princ Đorđe (Jurij), po pritisku srbskih političnih krogov, odrekel pravici do prestola. Aleksander je kot prestolonaslednik pričel z reorganizacijo vojske in jo pripravil na končni obračun z Osmanskim cesarstvom. Bil je eden od ustanoviteljev Male antante, zavezništva med Češkoslovaško, Romunijo in Kraljevino SHS in tvorec Balkanskega pakta, vojaško-politične zveze, ki so jo sklenile Kraljevina Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija. V zunanji politiki se je opiral na francosko zavezništvo.

Pred atentatom v Marseillu so kralja poskušali umoriti že dvakrat prej. Prvič komunisti leta 1921 v Beogradu in drugič leta 1933 v Zagrebu pod izvedbo hrvaškega ustaškega gibanja. Atentat v Marseillu so izvedli hrvaški ustaški teroristi in pripadniki probolgarske organizacije z nedvomno Mussolinijevo podporo. Množice so linčale atentatorja, francoska policija je prijela ostale tri zarotnike. Obsojeni so bili na dosmrtno zaporno kazen. Mussolini, ki je imel politične apetite po nekaterih delih Jugoslavije, je zavrnil izročitev pobudnikov zločina Anteja Pavelića in Eugena Dida Kvaternika. Italijani so ju nekaj časa obdržali v ujetništvu.

Fotografija je nastala v Ateljeju Tonka v Zagrebu. Vodila ga je Antonija Kulčar-Vajda, ena najpomembnejših fotografinj in kronistka kulturnega življenja v Zagrebu. Rodila se je leta 1887 v Varaždinu. S fotografijo se je ukvarjala od otroštva in že pri petnajstih letih žela pohvale. Njeno delo je opazil znani fotograf Rudolf Mosinger. Postal je njen učitelj. Šolanje je nadaljevala v Zavodu za fotografijo, lahki tisk in graverstvo v Münchnu ter v ateljejih na Dunaju in v Berlinu. Vrnila se je v Zagreb in leta 1917 kupila fotografski atelje Olga od Arturja Kulčarja. Kasneje sta se poročila. Leta 1932 je kupila dobro vpeljan fotografski studio Franja Mosingerja. Ta je postal neformalno zbirališče tedanjih intelektualcev in kulturne smetane. Stranke so bili bogati Zagrebčani in gledališki umetniki. Njena sposobnost je vzbudila zanimanje kraljeve družine. Postala je uradna fotografinja družine Karađorđević in to ostala vse do razpada Kraljevine Jugoslavije leta 1941. Najbolj prepoznavna je bila po portretih. Z igro svetlobe je prikazala karakter portretiranca. Delala je tudi ženske akte. Številne Zagrebčanke so prihajale, same ali z možmi, da so ji gole pozirale. Popularnost so ji prinesle tudi fotoreportaže, ki so prav tedaj postale popularne. Sodelovala je z revijo Svijet in Ženski list. Če so njene slike nekdaj predstavljale modernost in elitizem, so med drugo svetovno vojno postale reportaža vojnih strahot. Fotografirala je na tisoče otrok v taboriščih. Eno od sirot s Kozare je posvojila. Vojno je preživela. V novi ureditvi pa ni bilo prostora za razkošje in elitizem. Atelje v Zagrebu je zaprla leta 1955. S svojo opremo se je preselila v Rogaško Slatino. Tam je umrla leta 1971.

Leta 1924 je izdala knjigo z naslovom Moderna fotografija Atelier Tonka. V njej so portreti številnih pomembnih zgodovinskih osebnosti. Narejeni so bili v stilu slavnih hollywoodskih zvezdnikov tistega časa.

Slovarček:

• posthumno: posmrtno
• centralizem: državna ureditev, pri kateri je celotna država enotno vodena iz enega centra, ne glede na razlike posameznih pokrajin
• unitarizem: nasilno izenačevanje razlik, poenotenje zelo različnih kulturnih, gospodarskih in upravno-političnih razmer po posameznih pokrajinah
• šestojanuarska diktatura: naziv za kraljevo diktaturo, ki jo je 6. januarja 1929 vzpostavil kralj Aleksander I. Karađorđević
• vidovdanska ustava: ustava Kraljevine SHS, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela 28. junija 1921 (na Vidov dan). Z njo so uzakonili centralizem in unitarizem, država pa je postala ustavna monarhija. Kralj je dobil pooblastila potrjevanja zakonov, sklicevanja parlamenta in postal vrhovni vojaški poveljnik. Ustavo je kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavil 6. januarja 1929, ob uvedbi diktature.
• oktroirana ustava: vsiljena ustava, ki je nastala po nareku monarha na prehodu iz absolutne v ustavno monarhijo
• banovina: upravna enota v Kraljevini Jugoslaviji, le ta je bila razdeljena na devet banovin, poimenovanih po rekah in primorju
• elitizem: nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi ali na kakem področju človekovega delovanja eliti

Viri:

• https://mondo.rs/Info/Drustvo/a734579/Osam-decenija-od-ubistva-kralja-Aleksandra.html
• https://zgodovinanadlani.si/1921-aleksandar-karadordevic-postane-kralj-kshs/
• https://belizagrebgrad.com.hr/antonija-kulcar-vajda-jedna-od-najvaznijih-fotografkinja-i-kronicarka-kulturnog-zagreba/

Kraj: Zagreb
Datum: 1934
Avtor: Tonka Kulčar-Vajda, Atelje Tonka
Zbirka: Leon Melink
Skenirano: 26. 9. 2018
Oblika: razglednica