1930 Rakek – Okvara avtobusa
Dva možakarja, “avtobusarja”, sta se pred železniško postajo na Rakeku na vso moč trudila, da bi vžgala motor avtobusa, ker sta morala na pot. A kljub temu sta vseeno našla toliko časa, da sta se obrnila proti fotografu in nastala je ta zanimiva slika.
Avtobus stoji na mestu, kjer je še danes avtobusno postajališče, le da v sedanjem času vozijo avtobusi skozenj v nasprotno smer od te na sliki. Tudi stavba železniške postaje je danes spremenjena. Del poslopja, ki ga vidimo levo nad avtobusom, je znižan za eno nadstropje, tako da zgornjih oken ni več.
S spričevalom o preizkušnji, z datumom 20. 6. 1929, je vozilo dobilo dovoljenje za vožnjo v javnem prometu. Iz tega dokumenta vidimo, da gre za avtobus A.F.N. Mühlau oziroma Austro-Fiat, izdelan v Avstriji. Sprva je imel registrsko tablico 16-8-280, v letu 1929 pa je dobil registrsko številko 2 1457.

Škoda, da ne vidimo notranjosti. Si jo pa lahko kar predstavljamo. Klopi, najbrž lesene z malo udobja, pa še to udobje se je z vožnjo po slabih poteh zgubljalo. Hrupno tudi, saj je bila karoserija pritrjena neposredno na podvozje oziroma “šasijo” in se je zvok motorja in pogonov prenašal v notranjost potniškega prostora. No, s svetlobo pa ni bilo problema, ker so okna kar velika. Zgornji dve tretjini vetrobranskega stekla se je lahko odprlo od spodaj navzven, s čimer se je po potrebi zračila ali hladila notranjost. Za vzmetenje so skrbele listnate vzmeti, brez amortizerjev, kar pa ni preveč pomagalo pri blažitvi učinkov slabe ceste. Me pa zanima, kako se je počutil šofer avtobusa, ko je vozil v dežju ali sneženju, ker brisalcev na vetrobranskih steklih ne vidim in jih avtobus najbrž sploh nima.

Registrska tablica je dimenzije 33 X 14 cm, v uporabi je bila v obdobju od 1929 do 1941. Prva tretjina je svetlo modre barve. Na tem delu je vtisnjena rdeča številka 2, ki je oznaka za Dravsko banovino, kamor smo v Kraljevini Jugoslaviji takrat spadali. Ob njej je pečat nadležne banovine (1 mesto Beograd, 2 Dravska banovina, 3 Savska banovina, 4 Vrbaska banovina, 5 Primorska banovina, 6 Drinska banovina, 7 Zetska banovina, 8 Dunavska banovina, 9 Moravska banovina in 10 Vardarska banovina).
Ker je bilo to potniško vozilo, je bila druga tretjina tablice bele barve s črnimi številkami (pri tovornih vozilih je bilo to ravno obratno). Pod številko banovine je v rdeči barvi napisana letnica registracije, parna letnica spodaj, neparna letnica pa nad številko banovine. Iz tega sledi, da je ta avtobus registriran na parno leto.
Pri Meletovih sem najprej zvedel, da je bil tudi Pepko Turšič s slike sorodnik Meletovih. V nadaljevanju sem pri njih dobil vse potrebne podatke in materialne vire, da sem lahko prispevek pripeljal do take oblike, kot ga vidite. Pisci prispevkov na Starih slikah se največkrat zanašamo na ustne vire in ne toliko na pisne, toda tu je prevladoval pisni vir, saj ima Joži Mele skrbno spravljeno vso dokumentacijo in slike o tej dejavnosti.
Slovarček:
- šlosar: ključavničar, kovinar,
- tišlar: mizar, lesar,
- kurbel: zaganjač,
- kurblati: zaganjati,
- žlahta: sorodstvo,
- šasija: del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila, okvir vozila.
Viri:
- http://lulu.hr/forum/comments.php?DiscussionID=13,
- Joži Mele iz Cerknice.
Kraj: Rakek
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Srečo Ilenič
Skenirano: 11. 12. 2013
Oblika: fotografija
Trackbacks