1923 Gorenje Jezero – Posvarilo staršem na Otoku

V prispevku 1925 Gorenje Jezero – Bobrovec z jezerske šole sem se spraševala, kako so otroci z Otoka prihajali na Gorenje Jezero v šolo, kadar je nastopila voda in je bilo jezero zalito. Mogoče tale stari papir s podstrešja jezerske šole lahko da kakšen namig.

Napisan je bil decembra 1922, ukvarja pa se z neopravičenimi izostanki učencev iz vasi Otok. Učitelj je moral napisati podrobno (mesečno?) poročilo svojim nadrejenim in ga poslati na Okrajni šolski svet v Gornji Logatec. Od tam so vsaj – v tem primeru – sporočili, da “znotraj razvidna posvarila izdati z uporabo predvidenega vzorca 19.-“…

Šolske oblasti v Gornjem Logatcu najbrž niso vedele – ali jim ni bilo treba vedeti – da je decembra Cerkniško jezero poplavljeno in da ni veliko staršev, ki bi v takih pogojih otroka peš poslali v oddaljeno šolo … tako si mislim. To je bil lahko razlog, da je uradni papir obtičal za špiro šolskega ostrešja in ne v arhivu z vsemi drugimi, saj je učitelj mogoče ignoriral uradno, a bolj ko ne nesmiselno naročilo svojih nadrejenih … Ugibanje, seveda. Vsekakor se je papir ohranil še iz časov pred vselitvijo v novo šolsko zgradbo, saj je bila ta odprta šele leta 1929. Kje je bil dokument medtem?…

“Zaznamek šolskih zamud na ljudski šoli v Gor. Jezeru” se nanaša na 1. in 2. polovico meseca decembra 1922 in ima rubrike: Zaporedno številko, podatke o učencu – ime, priimek, rojstni dan, mesec in leto, razred, skupina, oddelek – pa tudi podatke “Roditeljev ali njih namestnikov (imetnikov tovaren, obrtnij i.t.d.)” – rodbinsko in krstno ime, stan, bivališče, hišna številka. Sledi število “šolskih poldni”. Na naslednji strani je rubrika “zamujeni poldnevi”, razdeljena na opravičene in neopravičene, pa tudi tista za “število v tekočem šolskem letu že poprej naznanjenih neopravičenih poldni”.

Na obrazcu, ki ga je izdala Katoliška Bukvarna v Ljubljani, je tudi prostorček za “v tekočem šolskem letu že poprej opomnjen, posvarjen, kaznovan” in kolikokrat. Razpredelek “Učitelju znan ali naznanjen vzrok” je na tem listu na žalost prazen, tako da ne moremo zagotovo vedeti, ali je bila res voda vzrok, da otrok ni bilo v šolo … Bi bilo pomagalo, če bi starši napisali opravičilo ali prišli povedat v šolo kako in kaj? Oboje bi bilo v tedanjem času kar zahtevna naloga za starše. Ali pa so se na vse skupaj požvižgali, češ za to, da bo moj otrok garal na kmetiji, ni treba biti posebno učen?

V stolpcu “Sklep”, ki je razdeljen na tistega, ki ga je sprejel “krajni šolski svet”, v tem primeru Gorenje Jezero in drugega, ki pripada “c. kr. okrajnemu šolskemu svetu”, so s strani prvega dane možnosti zaznamka, da so zamude opravičene ali pa “Stranka naj se opomni, posvari, kaznuje (kazenski nasvet)”. Na višji instanci pa je bil starš lahko posvarjen ali dobil kazensko določbo v obliki globe ali zapora, ki so ga tudi natančno določili v dnevih in / ali urah. Brrrr! Ti se pa niso hecali. Me res zanima, kako je s tem dandanašnji. Strogost takratnih oblasti pa lahko razumemo kot odraz prizadevanja države za dvig ozaveščanja državljanov o pomenu izobrazbe …

(Preglavice mi dela oznaka “c. kr.”: v Avstro-Ogrski je pomenila “cesarsko kraljevi” – kaj pa v državi SHS oziroma Kraljevini Jugoslaviji ali kar je že bilo takrat? Ali pa so šolske oblasti samo varčevale in uporabljale predvojni obrazec? Možno.)

In zdaj si poglejmo “grešnike”: deset jih je bilo in razen dveh so se vsi pisali Mulec. Druga dva sta bila Marija Martinčič in Anton Tavzelj.

Mulcem je bilo ime Frančiška, Ivan, Milan, Franc, Stanko, Ivana in še ena Ivana. Dva sta bila iz prvega, ostali iz drugega razreda. Koliko let je takrat sploh trajala šola na Gorenjem Jezeru? Otroci so bili rojeni v letih od 1909 do 1914, njihovi starši pa so bili v sedmih primerih kmetje, v treh pa posestniki – v čem je razlika pri najboljši volji ne vem; mogoče v velikosti posestva.

Frančiška (r. ?), Ivana, rojena 1909 in Marija Mulec, rojena 1911 – prva v prvem razredu, drugi dve v drugem – so bile vse doma na Otoku št. 1. Na Otoku št. 4 sta bila doma Franc in druga Ivana Mulec. Z Otoka št. 7 sta bila Milan in Stanko Mulec, po eden pa s številk 3, 9 in 16. Približno v tem času je Otok še imel okoli 180 prebivalce v…

Zanimiva so tudi imena staršev ali skrbnikov: petim očetom je bilo ime Anton, eden je bil Ivan, eden pa Jožef. Napisane so tudi tri ženske, najbrž (vojne?) vdove, saj so njihovi otroci rojeni med leti 1911 in 1913: dve Neži in ena Marjeta. Je kdo kakšnega otroka “za svojega vzel” ali so bili vsi rojeni osebam s seznama staršev?

Krajni šolski svet na Gorenjem Jezeru je tedaj predlagal, naj se vseh deset staršev za zamujenih devet neopravičenih šolskih poldnevov njihovih otrok (samo) opomni. Kdo so bili člani tega sveta? Zdi se, da se je eden podpisal s “Šepec”… Okrajni šolski svet v Logatcu pa je na istem papirju št. 99 devetega januarja 1923 poslal naročilo, naj se starše posvari, kar je za eno stopnjo strožji ukrep.

Kaj je torej bilo pravi vzrok, da deset otrok z Otoka sredi zime 1922/23 kar devetkrat neopravičeno ni prišlo v šolo? Voda, led, sneg, prazniki? So se starši prej posvetovali in dogovorili, da otrok tiste dni ne pošljejo v šolo? Se jim je zdelo samoumevno, da bo šolska oblast opravičila izostanek iz očitnega razloga, pa se jim ni zdelo potrebno posebej ukvarjati z opravičilom? Je bilo pozimi pogosto tako? In ali je posvarilo okrajne šolske oblasti potem sploh prišlo do njih, morda samo ustno, preko otrok? Ali pa ga je učitelj kratko malo “založil”? Je bil papir izgubljen pozneje in nato spet najden ter zataknjen za špiro? Tu lahko spet pomaga samo še izmišljija …

Slovarček:

• špira: leseni del ostrešja

Viri:

• Zaznamek šolskih zamud na ljudski šoli G. Jezero, dec. 1922
• Anton Herblan, Gorenje Jezero, marec 2022, ustno

Kraj: Gorenje Jezero – Gornji Logatec
Datum:  9. 1. 1923
Avtor: –
Zbirka: Anton Herblan
Skenirano: 18. 2. 2022
Oblika: dokument