Skip to content

1925 Gorenje Jezero – Bobrovec z jezerske šole

21. 01. 2022

Sedanji lastnik stavbe nekdanje šole na Gornjem Jezeru hrani strešno opeko, bobrovec, na kateri je vžgan napis: “1400 K, F. J., Vrhnika, 24. 8. 1925”. Bobrovec je bil resnično na strehi, o čemer priča od vremena spremenjena površina tam, kjer so se strešniki prekrivali oziroma bili izpostavljeni. V opekarni na Vrhniki, katere lastnik bi bil nekdo z začetnicama F. K., so za jezersko šolo izdelali 1400 kosov strešne kritine. Ali pa je bil F. K. tisti, ki je strešnike izdeloval, lastnik pa nekdo drugi? Marsikdo je doslej menil, da je bila šola pokrita s strešniki iz Urhove cajgunce v Podcerkvi, a vse kaže, da ni bilo tako. Od vse nekdanje kritine na jezerski šoli je do danes ostal ta edini strešnik s spominskim napisom.

Sledi obrabe

Anton Herblan, ki že trideset let uspešno vodi gostišče na Gornjem Jezeru, ve povedati kar precej podatkov iz zgodovine te lepe stare hiše na še lepšem razglednem mestu nad Cerkniškim jezerom:

“Sedanjo zgradbo za novo šolo na Gornjem Jezeru so začeli načrtovati nekje okoli leta 1920 in jo leta 1925 spravili pod streho.”

Do tedaj je bila jezerska šola v zasebnih hišah, domnevno pri Zogarju, vsekakor pa pri Županovih.

“Šolski okoliš nove šole je obsegal vasi Goričice, Gornje Jezero, Laze in Otok. Stavba je imela urejeno dvorišče in vrt, pod njo so bile stopnice in nato steza po klancu naravnost proti Lazam. Druga steza je vodila po bližnjici, najbrž čez Malenšče, na Otok …”

Kadar je bil vodostaj Stržena zelo nizek in ga je bilo mogoče prebresti pa morda tudi še bolj povprek … Kako so otroci prihajali v šolo, kadar je v jezero prišla voda, lahko samo ugibamo: ostali so doma, pripeljal jih je kdo s čolnom ali pa so pešačili daleč naokoli po robu jezera. Vsekakor je bila že v normalnem vremenu pot dovolj dolga za dobro kondicijo in kakšno bolj ali manj zabavno dogodivščino vmes. Gotovo pa so tudi ti otroci kdaj ostali doma zaradi nujnega dela na kmetiji, saj so bili pri nekaterih delih upoštevanja vredna delovna sila in so morali od ranih nog samoumevno sodelovati pri vsem. V Loški dolini so otroci zaradi dela doma kdaj pa kdaj izostali od pouka še okoli leta 1956.

“Novo šolo na Jezeru so uradno odprli šele leta 1929”.

V novo zgrajenem poslopju so najprej nekaj časa bivali pogorelci, ki so izgubili domove v požaru na Gornjem Jezeru leta 1928. Potem je šola pod dobrim vodstvom dobesedno zacvetela in prinesla kraju ne le znanje, ampak tudi živahno kulturno življenje.

“Pouk je potem normalno potekal do leta 1941, ko se je začela vojna in je bil učitelj Furlani zaprt. Med vojno je šolo zasedla vojska, pouk je bil morda enkrat tedensko”. O tem ne vemo veliko, treba bi bilo še poizvedeti. So tudi na Jezeru morda imeli italijanskega učitelja?

“Šola je spet začela redno delovati leta 1946 in pouk je potekal vse do leta 1966”. Takrat so začeli otroci hoditi z avtobusom v Grahovo, do tedaj pa jih je učila učiteljica Tomšičeva.

“Leta 1968 so zgradbo preuredili v gostinski lokal, ki ga je upravljalo Gostinstvo Škocjan oziroma pozneje TP Nanos. V lokalu so bile kot natakarice in kuharice zaposlene domačinke z Gornjega Jezera – Oštirjeva, Urbanova Pepca … vse do leta 1975, ko je prejšnji šef lokala Ciril tega prevzel kot zasebnik in ga imel do leta 1980, ko ga je vzel v najem Darko Martinčič in v njem posloval do leta 1985. Potem je zgradbo kupila t. i. ZOTKA – Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, ki jo je obdržala do leta 1990.” Takrat jo je kupil Anton Herblan iz Žerovnice, ki je po temeljiti prenovi en dan pred polharsko nočjo, 24. septembra 1992, ponovno odprl gostinski lokal. Od tedaj uspešno deluje ves čas.

Kakšna čarovnija je lahko fotografija v pravih rokah – tale napis je v resnici komaj berljiv.

Strešnik je posodil Anton Herblan, sedanji lastnik zgradbe z gostilno na Gornjem Jezeru, fotografije pa napravil naš mojster Miloš Toni.

Viri:

  • Anton Herblan, Gornje Jezero, december 2021, ustno

Kraj: Gorenje Jezero
Datum: nastanek strešnika 1925
Fotografiral: Miloš Toni
Zbirka: Milena Ožbolt
Fotografirano: 17. 12. 2021
Oblika: fotografija

10 komentarjev leave one →
  1. Anonimno permalink
    21. 01. 2022 08:44

    Zanimiv prispevek. Pomembno, če ima nekdo občutek za zgodovino in ohrani tak pedmet, ki pripoveduje zgodbo. Ohranimo stare stvari.

  2. 21. 01. 2022 09:51

    Zahvala gre g. Herblanu, ki bi ta strešnik čisto lahko spregledal in zavrgel. Mimogrede: ohranil je tudi kovček starih knjig, ki sicer niso z jezerske šole, je pa med njimi nekaj res zanimivih, recimo prva izdaja Župančičeve prve pesniške zbirke Pisanice iz leta 1900 ipd. Strinjam se z vami: ohranimo stare stvari, saj vsaka pripoveduje svojo zgodbo, ki nas lahko kaj nauči.

  3. marta jozelj permalink
    21. 01. 2022 15:35

    Moje mnenje pa je ,da so kratice J. Š.pisane črke in pomeni Janez Škrbec ,ker to niso osamljene kratice.l.p.

    V pet., 21. jan. 2022 06:55 je oseba Stare slike napisala:

    > milenaozbolt posted: “Sedanji lastnik stavbe nekdanje šole na Gornjem > Jezeru hrani strešno opeko, bobrovec, na kateri je vžgan napis: “1400 K, F. > J., Vrhnika, 24. 8. 1925″. Bobrovec je bil resnično na strehi, o čemer > priča od vremena spremenjena površina tam, kjer so se strešn” >

    • Gregor permalink
      12. 02. 2023 17:12

      Moja mama pravi, da so v šolo hodili peš, tudi z Otoka. Prva ura pozimi je bila skoraj vedno namenjena temu, da se je posušilo in ogrelo vse otroke, včasih pa koga tudi potolažilo, saj se je na dolgi poti zgodilo marsikaj, vključno s srečanjem kakšnega volka..

  4. 21. 01. 2022 18:48

    Ja, res bi lahko bilo tudi tako. Pa še kratice sem drugič narobe zapisala, za kar se opravičujem.
    Če gre za kratici J.Š. in pomenita Janez Škrbec, kaj bi naj pomenil napis Vrhnika? So imeli Urhovi kakšen obrat oz. delavnico v Vrhniki pri Ložu oziroma na Vrhniki pri Ljubljani? Je Urhova opekarna leta 1925 še delovala in je bila torej jezerska šola res lahko pokrita z opeko od Urhovih, kar bi bilo sicer tudi pričakovati, saj bi bilo tako najbližje in najbolj praktično? Pa še ljudski spomin namiguje tako.
    Spoštovana Marta Jozelj, najlepša hvala za odziv in podatke! Mogoče skupaj odkrijemo še kaj!

  5. Anonimno permalink
    21. 01. 2022 21:29

    Mogoče imate podatke v katerih letih pa je delovala Urhova cajgunca v Podcerkvi ??

  6. 12. 02. 2023 17:16

    Gregor, najlepša hvala za vaš prispevek! Lepo bi bilo izvedeti še kaj več o teh poteh v šolo, ki so morale biti nedvomno vsak dan znova podvig!

    • Gregor permalink
      13. 02. 2023 07:48

      Lahko ob priliki vprašam še za kakšno zgodbo – moja mama je sicer iz Gornjega Jezera in sama ni imela daleč. Njena najljubša šolska zgodba je, da jo je pes vsak dan pospremil do šole, jo pred šolo počakal in pospremil tudi domov 🙂

  7. 13. 02. 2023 12:25

    Ja, prosim, naredite to in delite z nami, kar boste izvedeli! Zgodovina navadnih ljudi je nekaj drugega kot tista iz učenih knjig.

Trackbacks

  1. 1923 Gorenje Jezero – Posvarilo staršem na Otoku | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: