1620 Bologna – Križanje v Jeruzalemu

Na sliki je Kristus na križu s trnovo krono. Slika je iz zbirke Jerneja Malovrha. Naslikal jo je Guido Reni leta 1620. Ni pa edina. Še najmanj deset zelo podobnih tej istega slikarja sem našla.

Če ne veste, koliko je do nebes, vam povem – manj kot en dan. Ko je Jezus visel na križu med dvema razbojnikoma, je skesanemu obljubil, da bo še tisti dan z njim v raju.

Pisano je: »Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.«

Poročila iz sedmega stoletja pravijo, da je bilo vojaku s sulico ime Longinus. Mogoče je bilo to res njegovo pravo ime, vendar strokovnjaki trdijo, da ime izvira iz njegovega orožja, saj je grška beseda za kopje »lónchi«. Po legendi naj bi bil slaboviden, skoraj slep. Je pa res, da so mu to hibo pridali šele v desetem stoletju. Zaradi večje dramatičnosti. Spregledal je, ko ga je poškropila Jezusova kri. Spreobrnil se je, postal kristjan in postal škof v Kapadokiji. Njegov god 16. oktobra praznujejo krščanski in pravoslavni verniki. Do sprememb v latinskem cerkvenem koledarju leta 1969 je bil njegov praznik 15. marca.

In kaj se je zgodilo s sulico? Več jih je, za katere trdijo, da so tiste prave: Armenska sulica, ki jo hranijo v samostanu v armenskem mestu Vagarshapat; Vatikanska sulica, ki so jo sprva hranili v Jeruzalemu, sedaj je v Vatikanu; Dunajska sulica je znana iz 10. stoletja, hranijo jo v zakladnici dunajske palače. Med vojno so jo zasegli nacisti, ki so jo nameravali uporabiti v svojih okultnih ritualih. Krakovska sulica je kopija Dunajske. V preteklosti so bile znane še druge, te štiri so najslavnejše.

Pred desetimi leti so znanstveniki objavili, da je znan točen datum Jezusove smrti. Bil naj bi tretji april 33. Pa glih na moj rojstni dan! Trditev se opira ne geološke spremembe, ki jih je povzročil potres. V evangeliju po Mateju je zapisano, da je ob Jezusovi smrti nastal velik potres: »In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal. Zemlja se je stresla in skale so se razpočile.« Mednarodna znanstvena odprava je natančno preučila kronologijo Svete dežele za zadnjih 4000 let. Pri tem so jim pomagali ostanki usedlin v Mrtvem morju. V treh, od štirih, evangelijih je zapisano, da je Jezus umrl za časa upravljanja Poncija Pilata v petek proti večeru. To je bil večer pred judovskim praznikom velike noči, na 14. dan judovskega meseca nisana. Zato so tudi hiteli s snemanjem s križa, da jim ne bi praznika kvarili mrliči na Golgoti. S primerjavo podatkov so prišli do zaključka, da je Jezus, če je ob njegovi smrti res nastal potres, umrl 3. aprila 33. Ampak – ja, vedno je ampak – strokovnjaki tudi opozarjajo, da je bil potres, glede na usedline, lahko tudi kasneje, saj je Matej pisal evangelij šele med letoma 70 in 80 po našem štetju. Kako spomin (ne)deluje pa vsi vemo. Predvsem starejši.

Napis na zadnji strani razglednice pove, da je na njej Kristus s trnovo krono. Sliko je naslikal Guido Reni, italijanski slikar (4. november 1575 – 18. avgust 1642). Slikal je predvsem verska dela, včasih pa tudi mitološke in alegorične podobe. Delal je v Rimu, Neaplju in Bologni. Sliko so natisnili v B.K.W.I.. Kratico je uporabljala založba Brüder Kohn from Wien I (Bratje Kohn, Dunaj, I. okrožje). I ni velika črka I, temveč rimska številka ena. Kaj je napisano s svinčnikom, ne vidim.

Slovarček:

• alegorične: nanašajoč se na alegorijo
• alegorija: prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba
• abstrakten: s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln
• Golgota: Lobanja, tudi Kalvarija

Viri:

• https://www.thecompassnews.org/2021/03/the-soldier-who-held-the-lance/
• https://www.zurnal24.si/svet/znan-je-datum-jezusove-smrti-157711
• https://blog.obitel-minsk.com/2018/11/the-holy-lance-what-happened-to-spear.html
• https://en.wikipedia.org/wiki/Guido_Reni

Kraj: Bologna, Italija (nastanek slike); Jeruzalem, Golgota (dogodek)
Datum: 1620 (slika), 33 (križanje), razglednica je nastala pred drugo svetovno vojno
Avtor: Guido Reni (slika), B.K.W.I (razglednica)
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica