1983 Notranjska – Brata Jager (5/4)

1983 Okraševanje, barvanje in igre povezane s pirhi

Leta 1983 je Janko Barle članku zapisal izraze za različne tehnike in inačice okraševanja pisanic, naštel je rastline, s katerimi so barvali pirhe, zabeležil je imena za poslikana jajca na slovenskem etničnem območju ter omenil uporabljene geometrijske vzorce, rastline in živali ter na koncu še krščanske simbole. Pri tem je izhajal iz do takrat objavljene literature.

Po besedah Dušice Kunaver sodijo slovenske pisanice med najlepše primerke okrašenih velikonočnih jajc v Evropi. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih imenujejo pisánke, na Štajerskem pisanke, v Prekmurju in Porabju jih poznajo kot reménke, remenica rečejo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju, Belokranjčani jim pravijo pisanice, pierha pa je ime zanje v Beneški Sloveniji. Prekmurske remenice in škrabanke, brkinski pirhi, adlešiške pisanice in belokranjske drsanke so poznane že stoletja, skrivnosti njihove izdelave se prenašajo iz roda v rod. Etnološko zbirko pa dopolnjujejo tudi novi načini izdelovanja, med njimi prebadanje jajčne lupine, kar je značilnost vrhniških pirhov. Vrhniški pirh je patentirano ime za vrsto pirha, izdelanega s prebadanjem jajčne lupine. Ime je leta 1995 zaščitil Franc Grom, inovator in izdelovalec tovrstnih umetniško oblikovanih jajc, ki jih zaznamuje tudi do 17.000 luknjic.

Barvanje z naravnimi barvili: Danes se za barvanje velikonočnih pirhov, kljub pestri izbiri sintetičnih barvil, znova uveljavljajo naravna barvila, kot so to počele naše babice. Morda je najbolj razširjeno barvanje jajc v čebulnih olupkih, ki pirhe obarvajo v oranžno-rdeče. Rumene odtenke dobite z barvanjem s svetlimi čebulnimi listi, kumino, kamilicami, ognjičem, modre odtenke z borovnicami, črnim ribezom in rdečim zeljem, zeleno bodo jajca obarvali listi peteršilja, breze, koprive ali špinače, naravno rdeče barvilo pa dobimo iz rezin rdeče pese, malinovega sirupa in brošča. Maline ali črni ribez pa jajca obarvajo lisasto in marogasto.

Igre povezane s pirhi: Igre s pirhi so del velikonočnih šeg. V preteklosti so jih otroci, mladeniči in odrasli igrali v nedeljo zjutraj po maši ali v ponedeljek v vasi ali pred cerkvijo. Za igre so uporabljali pirhe. Najbolj razširjene igre na Slovenskem z manjšimi regionalnimi različicami in poimenovanji so trkanje, trkljanje in ciljanje ali sekanje pirhov. 

Pri trkanju tekmovalca trkata pirh ob pirh – špico (ozki vrh pirha) ob špico ali peto (širši vrh pirha) ob peto. Komur se pirh razbije, ga izgubi. Zmagovalec je tisti, ki ubije več nasprotnikovih pirhov.

Trkljanje s pirhi, zanimiva velikonočna igra, ki je v navadi po večjih slovenskih krajih. Prvi igralec zatrklja pomarančo na mesto, in kjer se ustavi, postavi pirh. Drugi igralec stori isto, če pa zadene ob pirh prvega, plača ta drugemu igralcu dinar. Če je mnogo igralcev, je igra lahko zelo zabavna.

Ciljanje ali sekanje pirhov: Zelo priljubljeno in razširjeno je bilo sekanje pirhov. »Za to igro veljajo določena pravila,« pravi dr. Kuret. »Na Notranjskem, v Grahovem pri Cerknici, sta se fantiča pogodila, ali se seka »za prijeti« ali »za skriti« ali »za skozi«. Po prvem načinu naj se novec vsaj toliko zasadi v pirh, da prebije lupino in v njem obtiči, a ostane viden. Pri drugem načinu se mora novec skriti pod lupino, da ga ni videti. Pri tretjem načinu mora novec pirh popolnoma predreti in zleteti skozenj ali pa vsaj na drugi strani pogledati iz lupine. Kdor te pogoje izpolni, dobi pirh. Če ne, si vzame novec tisti, ki je dal pirh sekati.

Viri:

• Moja Slovenija net: Pisanice na Slovenskem.
• Portal-OS.si

Kraj: Notranjska
Datum: 1983
Avtor: Maksim Gaspari
Zbirka: Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Skenirano: 4. 3. 2022
Oblika: 4x skenirana datoteka