1945 Ljubljana – Jetniki iz Dachaua

Levi na sliki je Metod Arko z Rakeka. Slika je nastala v Ljubljani po vrnitvi iz taborišča. Poleg sta še dva nepoznana sojetnika. Do konca junija 1946 so se iz Dachaua vrnili trije transporti internirancev, približno tri tisoč ljudi. To pa še niso bili vsi. V poslednjih mesecih pred razsulom so Nemci mnoge internirance preselili iz Dachaua v druga taborišča. Okrog 750 internirancev so preselili v Allach. Med njimi je bil tudi Metod. Tam so delali v tovarnah.

Metodov sin Anton pravi, da oče o tej bridki izkušnji ni nikoli govoril. Pomagala sem si z dejstvi, ki so dostopna na spletu. Po pripovedovanju unškega učitelja Romana Gorjana se je Metodova bridka izkušnja pričela 3. februarja 1944, ko so ga zaprli domobranci v stanovanju na Uncu. Ne vemo, kaj se je dogajalo od tu pa do Markircha, kamor je prispel 19. marca 1944. Od tu so ga poslali v Natzweiler (dobil je številko 16985), konec leta pa v Allach, kjer je dobil številko 65716. Poleti leta 1945 se je vrnil v domovino.

Dachau je bilo koncentracijsko taborišče. Ustanovili so ga nacisti že leta 1933. Zgradili so ga na območju zapuščene tovarne streliva. Pobudnik je bil Heinrich Himmler. Tu naj bi prevzgajali politične zapornike. Razdeljeno je bilo na dve območji: ožje taborišče in območje krematorija. Del barak je bil urejen kot hiralnica, del rezerviran za medicinske poizkuse na ljudeh. Leta 1942 so dogradili še en krematorij. Poleti 1944 je bilo v sklopu Dachaua že tristo manjših taborišč, ki so jih zgradili jetniki. Dva izmed teh sta bila Allach in Natzweiler- Struthof. Aprila 1945 so Američani osvobodili ujetnike.

Markirch (Sante-Marie-aux-Mines), Francija je bilo eno izmed podtaborišč Natzweiler-Struthofa. Odprto je bilo 13. Marca 1944. Tu je bila Metodova prva postaja. Kasneje so dovažali nove zapornike, skupno jih je bilo približno tri tisoč. Nekateri so kopali tunel, drugi so delali v tovarni za proizvodnjo sestavnih delov za letala BMW. Taborišče so evakuirali 31. oktobra 1944. Metod je bil premeščen že 4. oktobra istega leta. Sante-Marie-aux-Mines in Tržič sta pobrateni mesti. Združila ju je usoda jetnikov, ki so kopali tunel – v Franciji pod Vogezi, v Sloveniji pod Karavankami.

Nemci so ustanovili taborišče Natzweiler-Struthof v bližini mesta Natzweiler, 31 km od Strasbourga. Do zaključka gradnje maja 1941 so jetniki spali v nekdanjem hotelu Struthof v bližini. Delali so v kamnolomih granita, pri gradbenih projektih in vzdrževanju taborišča. Leta 1944 so SS oblasti taborišče evakuirale in jetnike razdelile po podtaborih.

Deset kilometrov severno od Münchna na robu gozda Allacher Forst je imela tovarna BMW nove prostore. Ko so leta 1943 bombardirali München, je celotna proizvodnja potekala v podzemlju poleg proizvodnih hal v Allachu. Tu je bilo Dachausko podružnično taborišče, kjer so garali zaporniki. SS oficirji so za vsakega jetnika od lastnikov BMW tovarne prejeli 6 RM na dan, kar je bilo pol plače normalnega delavca. Taboriščniki so v začetku prejemali po 150 gramov kruha, proti koncu vojne pa le 65 gramov dopoldan in zvečer 200 gramov in en liter juhe. Delovni čas je bil od devetih do dvanajstih in od enih popoldan do pol sedmih zvečer. Vstajali pa so ob štirih zjutraj, saj so morali pred delom na apel. Vsako nedeljo so morali barake temeljito očistiti. Tridesetega aprila 1945 je taborišče osvobodila ameriška vojska. Zaradi nalezljivih bolezni so razglasili karanteno in šele maja 1945 so jetniki lahko odšli proti domu. Koncentracijsko taborišče Allach je izginilo z obličja zemlje. Na tedanjem področju so stavbe in prostor za rolanje. Na trpljenje spominjata le dve spominski plošči. V tem taborišču je bil nekaj časa tudi Boris Pahor.

Taboriščne oznake so bile na levi strani obleke. Metodova je sestavljena iz jugoslovanske zastave in belega trikotnika s taboriščno številko in oznako SL – Slovenija. Take identifikacije so uvedli leta 1936. Vsak zapornik je ob sprejemu v glavno taborišče prejel registrsko številko – številko zapornika. Odslej v taborišču ni imel več imena. Klicali so ga po tej številki. Z njo se je moral tudi javiti oziroma identificirati vsakemu nadrejenemu. Ob tem je moral sneti kapo in stati mirno.

Click to access 211116-tone-arko-obleka.pdf

Slovarček:

• SS: Schutzstaffel (zaščitni vod) je bila paravojaška organizacija, ki je spadala pod NSDAP
• NSDAP: Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
• RM: Reichsmark je bila valuta Nemčije od leta 1924 do 20. junija 1948 v Zahodni Nemčiji, kjer so jo zamenjali z nemško marko, in do 23. junija 1948 v Vzhodni Nemčiji, kjer jo je nadomestila vzhodnonemška marka.
• apel: zbor pri vojakih, v taboriščih

Viri:

• Slovenski poročevalec (12.06.1945), letnik 6, številka 45. URN:NBN:SI:DOC-WCKRYG6K from http://www.dlib.si
• https://www.ushmm.org/online/hsv/person_view.php?PersonId=4504082
• http://www.skupnostdachau.si/index.php?page=taborisce-dachau
• https://www.deportatibrescia.it/lager-o-campo-prigio/markirch-sainte-marie-aux-mines/
• https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/natzweiler-struthof
• https://www.comiteinternationaldachau.com/en/11-english-news/201-allach-eng
• https://de.wikipedia.org/wiki/Kennzeichnung_der_H%C3%A4ftlinge_in_den_Konzentrationslagern

Kraj: Ljubljana
Datum: 1945
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Arko
Skenirano: 16. 11. 2021
Oblika: fotografije