1936 Rakek – Oskrba z gorivi

Državni monopol Kraljevine Jugoslavije, Uprava državnih monopolov, Oddelek za tekoča goriva je 6. aprila 1939 Kraljevski banski upravi Ljubljana poslal »Navodila za ravnanje s tekočimi gorivi v mirnem času, med pripravami, med mobilizacijo in v vojnem času« in v zvezi s tem zahtevo po popisu porabe tekočih goriv po posameznih banovinah. Navodilo je bilo sprejeto 14. februarja istega leta. Kraljevska banska uprava je poslala dopis vsem občinam in zahtevala, da popišejo porabo tekočih goriv po treh skupinah. V prvo skupino so uvrstili petrolej za razsvetljavo, v drugo porabo tekočih goriv za avtomobile in v tretjo porabo tekočih goriv v posameznih podjetjih.

Državljani so varčevanje z gorivi izkusili že konec leta 1939. Poleg navedenega navodila je konec novembra istega leta minister za trgovino in industrijo izdal odlok o omejitvi prodaje tekočih goriv in posledično prometa z motornimi vozili. Omejitev je veljala za tuja pogonska goriva, za domača ne. Pod slednje so razumeli les, lesno oglje, črno oglje, oglene brikete, oblance, ostružke, alkohol, metan itd. Mišljeno je bilo, da bi navedena goriva lahko uporabili za industrijske agregate in motorna vozila. Priložen je bil tudi vprašalnik. V njem je bilo treba navesti, kje so agregati in koliko jih dela na posamezno vrsto goriva. Postopki za prilagoditev agregatov na domača goriva so obstajali. Prebivalstvo pa ni imelo ne volje ne posluha za take predelave. Vsi, ki so želeli dobiti pogonsko gorivo, so v dvojniku izpolnili obrazce in jih do 13. decembra 1939 poslali srezkemu načelstvu, za Rakek v Logatec.

Občina Rakek je naredila popis porabe po posameznih skupinah za leto 1938. Gospodinjstva so tisto leto porabila 3.500 litrov petroleja, gostilne 200 litrov, obrtne obratovalnice 140 litrov in uradi 100 litrov – skupaj 3.940 litrov. Na Rakeku je bilo tedaj sedem avtomobilov: pet avtotaksijev in dva za zasebne potrebe. Lastniki pa so bili: Branko Miljkovič, ki je porabil 1.470 litrov surove nafte, 4.750 litrov bencina in 230 litrov olja za mazanje; Anton Demšar, ki je porabil 6.000 litrov bencina in 100 litrov olja za mazanje; firma Žagar Franjo, ki je porabila 600 litrov bencina in 10 litrov olja; Ivan Levstek, ki je porabil 560 litrov bencina in 25 litrov olja. Skupna poraba v drugi skupini je bila 1.470 litrov surove nafte, 11.910 litrov bencina in 365 litrov olja za mazanje. Edino podjetje, ki je uporabljalo tekoče gorivo po teh kriterijih, je bila firma Žagar Franjo – lesna industrija. Porabili so 2.080 litrov olja za mazanje. Čeprav je imel Rakek že električno napeljavo, je bila poraba petroleja velika. Elektrika je bila namreč napeljana le v stanovanjske hiše, pa še draga je bila. Zato je večina ljudi za razsvetljavo še vedno uporabljala petrolej, tako v hišah kot v hlevih in gospodarskih poslopjih, ki niso imela električne razsvetljave.

Leta 1979 je bilo v eni drugi Jugoslaviji prav tako pomanjkanje goriv. Dobili smo sistem »par-nepar«. To je bilo tako, da se v torek niso smeli voziti z avtom tisti, katerih registrska številka avtomobila se je končala s parno cifro, v četrtek pa tisti z neparno cifro. Takrat so si eni kupili še en avto, eni pa trolo ali pa avtobus. Jaz avta nisem imela in nisem bila nič štrafana, vlak je šel pa takrat že na elektriko. Nekaj let kasneje, ko je bila predsednica Zveznega izvršnega sveta Milka Planinc (1982 – 1986) pa smo dobili bonsko vlado. Ne, ni bila vlada iz Bonna, ampak smo imeli bencinske bone. Sklep o uvedbi je bil sprejet leta 1982, boni pa so bili izdani v letih 1983 in 1984. Za avto si dobil štirideset litrov bencina na mesec, za kosilnico deset, za motorko (za drva žagat) pet litrov itd. Ker se je moj stric zelo rad vozil, mi pa smo imeli Tomosov avtomatik, dve motorki in kosilnico, je moral ata vse to prijaviti, da je dobil bone in jih dal stricu za bencin. Kako je zataušal bone za mešanico za tiste za bencin, me ne vprašat. Je bil pa strašno iznajdljive sorte. S temi boni se je goljufalo na veliko – kdor je znal in je lahko. Inštitucije, ki so se ukvarjale s turizmom, so imele neomejeno zalogo za turiste, seveda. Turistični delavci pa dostop do te zaloge. Na račun preprodaje teh bonov je marsikateri lepo obogatil družinski proračun. Joj, mene bodo enkrat zaprli!

Slovarček:

• ogleni briketi: briketi lesnega oglja

Kraj: Rakek, Beograd
Datum: 1936
Avtor: Uprava državnih monopolov
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 26. 9. 2021
Oblika: kopija dokumenta