Preskoči na vsebino

1954 Lož – Moje prvo polhanje

5. 10. 2022
by

Na fotografiji je avtor prispevka. Ta fotografija je nastala dve ali tri leta preden je bil dovolj star za svoje prvo polhanje. Ki je potekalo, kot sledi.

Začetek polhanja mi vedno prikliče v spomin moj prvi lov. Star sem bil 6 let, ko me je sovaščan in očetov prijatelj Ivan Telič vprašal, če bi šel z njim na polhanje. Mama mi je v rucak dala za večerjo kos kruha in dve jabolki, sam pa sem preveril, če imam britvico v žepu. To je bilo takrat pri mulariji bolj pomembno kot sedaj pametni telefon in če je britvica imela dve klini in oplate iz jelenovega roga, potem si bil med mulci pravi daso. Ivan mi je dal še leterno na petroljo in sva šla v Greben k polšnam.

Dal mi je tudi 5 škrinc, ki sem jih nastavil sam. Seveda po njegovih navodilih in s pojasnilom, zakaj je prav tam najboljša stava. Pri prvi polšni mi je pokazal, kako se nastavi lisička in zakuri ogenj. Takrat se mi je tudi za trenutek zameril, ko me je vprašal, če me bo strah, ko bom ponoči sam tam. Ma kakšen strah neki, saj sem vendar fant z britvico in leterno, a ne? On je šel kakšnih 50 metrov naprej k svoji polšni. Ko se je polh ujel, sem ga poklical, ker mi je rekel, da me lahko ugrizne in ga bo raje on vzel iz pasti.

Do jutra sva nalovila toliko, da je bilo dovolj za mojo in njegovo družino. Kar pa je najbolj pomembno, so tudi vse moje škrince držale. Kasneje, ko sem že odrasel, mi je povedal, da je v tri škrince on na skrivaj vtaknil polhe. Doma mi je pokazal tudi, kako se polha odere in kako se cedi mast, ki se jo potem uporabi kot zdravilo za rane.

Od vsega kar me je tisto noč naučil, pa je največ vredno to, kako je pojasnil delitev ulova.

»Če nas lovi več skupaj, se ulov ne deli na to kolikor je kdo ujel, ampak na toliko kot nas je lovilo, ker če smo bili v kompaniji je tudi delo skupno in se nikoli ne reče ujel sem, ampak ujeli smo

Z Ivanom sva ostala prijatelja tudi kasneje v službi in sva še vedno, čeprav ga ni več.

Slovarček:

  • rucak: nahrbtnik
  • britvica: žepni nožiček
  • daso: pomemben, ta glavni
  • leterna na petroljo: petrolejka

Prispevek je napisal Franc Zabukovec.

Kraj: Lož
Datum: verjetno 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Zabukovec
Skenirano: neznano
Oblika: datoteka

3 komentarji leave one →
  1. Arne Kozina permalink
    5. 10. 2022 08:35

    Kot razberem iz tega sestavka, je bilo takšno polhanje nekoč nepozabna življenjska lekcija za odraščajočega otroka. Vse je še bilo “po starem” in sonaravno. Ljudje so takrat še polhali resno in namensko – dopolniti svojo prehrano. Danes je preganjanje teh glodalcev nekakšen šport – ali morda še ena prilika za sproščeno veseljačenje na bazi alkohola. Čudovita jesenska narava je le neopazna kulisa.

    Všeč mi je

  2. 5. 10. 2022 14:07

    Pri tako velikih skominah kot so nastale ob tem zapisu pa moram nujno tudi jaz malo gozd poslušat, če kaj polhi kihajo. Hvala!

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1976 Begunje – S kitaro na polhanju | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: