Preskoči na vsebino

1973 Slivice – Prebiranje krompirja

5. 11. 2022

Fotografija je nastala v 70 letih prejšnjega stoletja. Na desni je viden puhalnik za spravilo sena na kozuc. Na štenge za na kozuc je naslonjena brezova metla, kar kaže na to, da gre prebiranje proti koncu in bo potrebno prostor malo pomesti. V ozadju so še vidni zajčniki, o tem kako je prišlo do njih, pa je posebna, a zanimiva štorija. A o tem malo pozneje, sedaj pa se posvetimo krompirju.

Ves skopani krompir iz vseh njiv smo iz žaklov stresli pod kozolcem, kjer je čakal na čas, ko bo na kmetiji postorjeno drugo delo in bo prišlo na vrsto prebiranje krompirja. Na fotografiji sta pri delu moja mama Lucija, neznana oseba, oče Franc ju pa spremlja in kadi. Zadaj na desni so vrata v podzemni kivder, strop je bil betonski povezan z železnimi traverzami, ki je bil zaprt z lesenimi in znotraj še z železnimi vrati. V kleti so bile številne pregradi, štiri za krompir, potem še za peso, korenje in repo. V kivdru je bila tudi velika kad za zelje. Ko se je krompir umedil, kar ga je mislilo zgniti je zgnilo, se je pričelo prebiranje. Kar v veliko kategorij se je pri prebiranju ločeval krompir: gnil je šel takoj na gnoj, malo nagnitega se je obrezalo in takoj porabilo za jedačo ali za prašiče, droban je bil namenjen za prašiče, srednje debel in zdrav za seme. (Vsaj tri leta se je uporabljalo domače seme; običajno smo krompir za seme po toliko letih dobili z Blok ali Gorenjske, v trgovinah takrat semenskega krompirja ni bilo.) Debelejši in zdrav pa je bil namenjen družinski prehrani. Ločevati je bilo treba krompir tudi po vrstah, saj se je različno obnašal pri kuhi.

Kar veliko posod, od kišt, gajb do ajmarjev, pločevinastih posod z ročaji, kjer je bilo prej različno blago, in košar je bilo potrebno. V vsako od posod sta prebiralki metali določeno vrsto krompirja glede na namen in vrsto. Na fotografiji je lepo vidna prava zbirka teh posod. Takrat se še ni dobilo vsega kot se dandanes, pa so vsako odsluženo embalažo s pridom uporabili. Oče je bil verjetno poleg nadzora zadolžen še za prenašanje krompirja v pregrade v kivdru.

Pa se povrnimo k zajčnikom. Bilo je v šestdesetih letih, ko smo se fantje iz vasi proti večeru dobili v gostilni pri Gnezdu. Takrat se je na veliko hodilo na pohane piščance v Zaplano. Pa je bil v gostilni že malo dobre volje vaščan in se ponudil, da nas z avtom popelje do Zaplane. Kar precej se nas je strpalo v avto in pohod se je pričel. Najprej Zaplana, pa še sem in tja, našemu šoferju se ni nič kaj mudilo domov. Pa smo se vstavili tu, pa tam, proti jutru smo bili še na Slivnici. Tam okrog devetih pa smo se le vsi mačkasti in neprespani  pripeljali do doma. Doma so grdo gledali. Pa sem se namesto počitka kar lotil izdelave zajčnikov na fotografiji. Pred tem smo imeli, kot je bil to običaj na kmetih, zajce kar v štali med kravami in voli, pa so bili reveži vsi pohojeni in so za seboj, če so imeli srečo, vlačili zadnje tace. Gnezda in mlade so imeli kar pod jaslimi, tudi pretežni del prehrane so dobili od živine, ki je zmetala manj priljubljeno (slabše) seno iz jasel na tla.

Krompir so prinesli v Evropo iz Južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. Najprej Krištof Kolumb, kasneje še drugi, ki so raziskovali svet in nova ozemlja. Eden prvih naj bi ga za prehrano uporabil sir Francis Drake, in sicer na slavnostni večerji 4. aprila 1581 na jadrnici, potem ko so uplenili špansko ladjo – vendar ni jasno, ali je šlo morda za navadni ali sladki krompir  V notranjost se je širil postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantskem oceanu. Na Slovensko je prišel v času Habsburške monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela izboljšati prehrano in prebivalstvo rešiti lakote. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo.

Kraj: Slivice
Datum: 1973
Avtor: Franc Perko
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 27. 10. 2022
Oblika: kopija fotografije

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: