Preskoči na vsebino

1926 Unec – Učitelj Andrej Kenič (1884 -1965)

26. 11. 2022

Andrej Kenič, učitelj, rojen 14. 11. 1884 v Grobišču pri Postojni, umrl 4. 3. 1965 na Rakeku, kjer je s svojo ženo Ivo tudi pokopan.

Očetu Antonu, kmetu (kajžarju) in materi Antoniji Milharčič iz Grobišča 21 sta se rodila sinova Andrej in Franc ter hčerka Marija.

Andrej se je poročil z Ivo Gorup (poštno uradnico) rojeno 2. 4. 1893 iz Žej 1, hčerko Ivana Gorupa in Ivane Maver. Poročil se je v Ljubljani – Župni urad Marijinega oznanjenja 24. 7. 1929.

V času službovanja na Uncu je stanoval v šolskem stanovanju na Uncu. Opremo v stanovanju so jima zaplenili v začetku II. svetovne vojne Italijani in jo odpeljali v Ljubljano. Proti koncu vojne sta jo po vrsti posredovanj dobila vrnjeno, vendar poškodovano. Kasneje sta se preselila v hišo na današnjo Gasilsko ulico 9. Stanovanjsko pogodbo je podpisal z lastnikom Antonom Košmeljem.

Že leta 1940 je iz Zdravniškega spričevala, ki ga je izdal Dr. Franjo Smerdu banovski zdravnik v Cerknici, razvidno, da je bolehal za hudo astmo. V njegovih poznih letih pa je bil tudi zaradi drugih bolezni rahlo sključen.

Pa se sprehodimo po arhivu dokumentov Andreja Keniča.

Šolanje: Po končanih treh razredih I. državne gimnazije v Ljubljani, se je v letih 1900 – 1904 šolal na državnem učiteljišču v Ljubljani.

Zrelostno izpričevalo za ljudske šole: je opravil 5. 7. 1904 in bil s tem proglašen sposobnim za provizorično nameščanje kot podučitelj ali učitelj na javnih ljudskih šolah z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Ker je prejemal v času šolanja državno štipendijo (250.- kron), je moral po opravljenem zrelostnem izpitu služiti 6 let kot učitelj v javnih ljudskih šolah na Kranjskem.

Spričevalo o usposobljenosti za ljudske šole pa je opravil 13. 11. 1906. Po službovanju kot začasni učitelj na javni trirazredni ljudski šoli v Knežaku in enorazredni na Ostrožnem Brdu je napravil pred izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole izpit usposobljenosti za javne šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom.

Službovanje:

»Izvod s področnega Uslužbenskega lista«, sestavljenega po originalnih dokumentih, z dne 11. 3. 1940.

Iz njega je razvidno, da je po končanem učiteljišču služboval takole: najprej krajši čas v Knežaku kot začasni učitelj; od tu je bil premeščen v enorazredno ljudsko šolo na Ostrožno Brdo prav tako kot začasni učitelj in tu je dosegel status stalnega učitelja.

Na njegovo željo je bil leta 1912 premeščen v trirazredno šolo v Zagorje kot nadučitelj.

V času službovanja v Zagorju (1912-1924) je bil leta 1915 vpoklican v vojaško službo ter poslan kot črnovojnik na fronto v Galicijo, kjer je bil do konca leta 1918.

Konec leta 21. 10. 1924 je bil odpuščen iz učiteljske službe v Julijski Benečiji. Zaradi fašističnega pritiska se je izselil v SHS.

Za krajši čas je bil sprejet v učiteljsko službo kraljevine SHS v osnovno šolo v Planini pri Rakeku. Sledila je premestitev za stalnega šolskega upravitelja na štiri razredni šoli na Uncu najprej kot kontraktualni učitelj. Kot stalni šolski upravitelj pa je prisegel na Uncu 18. 3. 1926.

Pogoj je bila pridobitev Domovinskega lista, ki jo je Izdal Politični okraj Logatec, občina Rakek 25. 1. 1926. Za občino je podpisal župan Josip Steržaj. To je bila predhodna listina za pridobitev državljanstva. Državljanstvo kraljevine SHS je prejel 28. 4. 1928 in s tem postal stalni šolski upravitelj na Uncu od 6. 6. 1928 do 6. 1. 1940.

Na spodnjem delu dokumenta »Izvod s področnega Uslužbenskega lista«, sestavljenega po originalnih dokumentih, so tudi službene ocene za šolska leta na osnovi ocenjevalnih listov za učitelja Andreja Keniča.

Ohranjeni so ocenjevali listi od šolskega leta 1924/25 do leta 1942/43, ko so ga Italijanski okupatorji leta 1942 odslovili iz službe in je bil z drugimi moškimi učitelji z Rakeka priprt in odveden v internacijo v Treviso. Po prihodu domov 5. 9. 1943 iz 14-mesečne internacije je bil na novo sprejet v službo na prejšnje mesto.

Opravil je tudi »Učiteljski tečaj za poučevanje v kmetijsko-nadaljevalnih šolah« v Mariboru. Tečaj je opravil na Banovski vinarski in sadjarski šoli. Tu so obravnavali skupine naslednjih predavanj: Psihologija slovenskega kmeta; Ljudska pedagogika; Narodopisje; Zadružništvo; Ljudsko higieno; Socialno skrbstvo; Metodo pouka in Pravilnik in poslovanje. S tem je nadaljeval tradicijo razvoja šolskega vrta na šoli, ki jo je začrtal že Ivan Poženel. Tudi Andrej Kenič je imel na vrtu čebelnjak. Tu je potem poučeval učence o kmetijstvu, sadjarstvu in čebelarstvu. Pri praktičnem pouku jih je med drugim učil tudi cepljenje sadnega drevja. Učenci pa so se udeleževali pogozdovanja v okolici Unca.

V arhivu so še Proračuni in Obračuni krajevnega šolskega odbora, Računi o stvarnih potrebah razredne osnovne šole, Pravilnik in Učni načrt za kmetijsko – nadaljevalno šolo, rokopisi konceptov za prepis v šolsko kroniko. Na osnovi teh konceptov, ki pa so v večini primerov izpisani v prav taki izredno lepi in čitljivi pisavi, kot je spodnji izvleček iz Šolske kronike.

Izvleček iz zapisov “Šolska kronika Osnovne šole Unec pri Rakeku«.

V arhivu so tudi zanimivi obširni zapisi o sporih s cerkvenimi oblastmi in gospodarskim odborom na Uncu zaradi prepovedi poti na šolski vrt in ureditev sanitarij v šoli.

Bil je aktiven šolnik zlasti po prvi svetovni vojni, deloval je v učiteljskem društvu za postojnski okraj. Deloval je tudi v Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev JK, zlasti pri njenem odseku za sestavo slovenskih šolskih učbenikov. Tako je bil soavtor šolskih knjig Tretje berilo za tretji razred ljudskih šol (Trst 1923) in Peto berilo za peti in šesti razred ljudskih šol (Trst 1922). Opravljal je vrsto funkcij kot tajnik Podružnice Kmetijske družbe na Uncu in Živinorejsko selekcijskega društva, blagajnik SKJ Sokolskega društva, član odbora JUU sresko društvo v Logatcu. Uveljavil se je tudi kot pevovodja, knjižničar in čebelar. Tako je razvidno, da je bil po upokojitvi knjižničar v Ljudski knjižnici na Rakeku.

Po odloku šefa pokrajinske uprave je bil 1. 3. 1945 upokojen. Vendar ga je Predsedstvo narodno osvobodilnega sveta z Dekretom ponovno postavilo za začasnega šolskega upravitelja na osnovni šoli Unec. S 1. 9. 1946 je bil Andrej Kenič po 42 letih službovanja v šolstvu na lastno prošnjo upokojen.

Učitelja Andreja Keniča se nekateri še spominjajo kot strogega, doslednega, pa vendar pravičnega z veliko ljubeznijo do učiteljskega poklica. Kljub njegovi strogosti je bil do učencev vedno dostopen in pravičen in z otroki je delal z veliko ljubeznijo.

To je le kratek povzetek obsežnega osebnega arhiva Andreja Keniča, ki ga je odstopila gospa Milka (Mara) Žitko iz Kopra (roj. Kranjc iz Cerknice). Za obsežno gradivo se spoštovani Milki iskreno zahvaljujem. Božidar Žitko, ki je hranil ta arhiv, je bil nečak Ive Kenič.

Gradivo bom po dokončni obdelavi odstopil v okvir arhiva ČD Rakek, ki je že v arhivih Knjižnice Jožeta Udoviča v Cerknici.

Slovarček:

  • kontraktualni učitelji: odpuščeni slovenski učitelji na Primorskem – kontraktualni uslužbenci v Jugoslaviji. Kontraktuálen: pogodben, dogovoren, kontraktualni uslužbenec / kontraktualno delo.
  • domovinski list: listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; danes potrdilo o prebivališču. Predhodna listina za pridobitev državljanstva.
  • črnovojniki: niso bili odpadniški vojaki, ampak enote, sestavljene iz prestarih ali premladih, delno tudi invalidnih mož in fantov, ki so opravljale zaledne vojaške aktivnosti, bodisi da je šlo za varovanje infrastrukture in vojaških objektov in oskrbnih središč, ali pa so jih namenjali za pomoč frontnim enotam. Proti koncu vojne pa so zaradi pomanjkanja svežih vojakov vse bolj pošiljali v prve bojne vrste tudi črnovojnike

Viri:

  • Arhiv Andrej Kenič
  • Učiteljski tovariš, letnik 67, številka 9.
  • Ob 150 letnici Podružnične šole Rudolfa Mojstra Unec (Majda Palčič Marc)
  • Kronika Čebelarstva na Rakeku (Miroslav Juvančič)
  • Šolska kronika Osnovne šole Unec pri Rakeku
  • Primorski slovenski biografski leksikon
  • Milka Žitko
  • Majda Palčič Marc
  • Branko Fatur

Kraj: Unec, Rakek
Datum: 1926 (nastop službovanja na Uncu)
Avtor: neznan
Zbirka: Miro Juvančič
Skenirano: 12. 11. 2022
Oblika: 3 dokumenti

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: