Skip to content

1893 Štivan – Izpustnica Marije Kenič

24. 01. 2023

Na dokumentu je »Izpustnica« Marije Kenič, učenke Javne razredne šole pri Sv. Ivanu.

Marija Kenič se je rodila 6.2.1887 v Grobišču pri Postojni in je bila sestra Andreja Keniča, učitelja in čebelarja na Uncu.

Na prvi pogled je »Izpustnica« podobna spričevalu. Šele po podrobnem pregledu se vidi, da je neke vrste dokument o zaključku šolanja. Na dokumentu je razvidno, da je obiskovala I. razredno šolo pri Sv. Ivanu od 18. 9. 1893 do 31. 3. 1901, vsega skupaj 8 let. Sledijo ocene za posamezne predmete. Na zaključku je pravno mnenje, ki odvezuje učenko od dolžnosti nadaljnjega obiskovanja šole.  Datum izdaje dokumenta je 27. 7. 1901. Žig: Ljudska šola pri Sv. Ivanu.

Obrazec dokumenta je natisnila tiskarna R. Šeber v Postojni.

O življenju Marije je znanega zelo malo. Predvsem posamezni podatki v arhivu brata, ustna izročila in knjiga ob 150-letnici unške šole. Predvsem sta zanimiva dva dokumenta. Iz prvega »Zapuščinsko prisvojilo«  številka 6541 z dne 20. 9. 1896 je razvidno, da C. kr. okrajno sodišče v Postojni, kot zapuščinska oblast, prisoja zapuščino dne 11. 5. 1896 v Grobiščah 21 po pokojni Antoniji Kenič brez oporoke otrokom Andreju, Mariji in Francetu, vsakemu do ene tretjine. Drugi dokument je bistveno mlajšega datuma, in sicer 31. 8. 1927, ki ga je poslal dr. Ljudevit Vadnal odvetnik iz Postojne. Iz tega je razvidno, da je na parcelah, ki jih je prodal njen brat vknjiženih več terjatev. Od zapuščine iz leta 1898 in dediščine po očetu iz leta 1905 in bratu Francu.  Naslovljen je bil na Marijo Kenič Unec. V odgovoru je razvidno, da so bile vse terjatve poplačane. Zadnji pisni podatek pa je v knjigi Ob 150-letnici Podružnične šole, kjer je razvidno, da je bila tu zaposlena do leta 1954 (kuharice in snažilke).

Na osnovi ustnih pričevanj naj bi Marija prišla na Unec skupaj z bratom Andrejem leta 1926. V razgovoru z gospo Maro je o njej dejala, da je bila »malo počasna«. To tudi nakazuje, da je bil brat Andrej njen skrbnik, kar se vidi po tem, da je vse dopise, ki naj bi jih pisala Marja napisal brat. Sicer naj bi bila izredno pridna in prijazna. Tako je na primer v zimskem času pred prihodom učencev v šolo očistila vse »Lucove  peči«, jih zakurila in nanosila drva. Opravljala je tudi druga hišna dela. Stanovala je v šoli. Klicali so jo Micka.

Verjetno je po odhodu v pokoj in preselitvi brata na Rakek,  Marija odšla v Dom starostnikov v Planino. Dom je bil v »graščini« kot so mi povedali nekateri, vendar pa je to bil verjetno objekt (pristava) gradu Haasberg. Kdaj je umrla in kje je pokopana, mi žal kljub trudu ni uspelo ugotoviti.

Šeber (Schäber), tiskarska družina v Postojni. Njen prvi predstavnik Maks, evropski potnik, (rojen 10. 10. 1822 v Idriji, umrl 26. 12. 1885 v Postojni), je kupil leta 1856 od idrijskega rojaka Jožefa Blaznika njegovo podružnično tiskarno v Postojni. Maksa je nasledil njegov starejši sin Rihard (rojen 2. 1. 1857 v Postojni, umrl 25. 2. 1904 prav tam), ki je tiskarno vodil vse do svoje smrti l. 1904. Vdova Riharda Šebra, Hilda, je tiskarno prodala Katoliškemu tiskovnemu društvu (KTD) iz Ljubljane in tiskarna je delovala še dve leti pod imenom “Tiskarna R. Šebrovi nasledniki”. Vdova Hilda se je poročila s Karlom Čečem, ki je postal tehnični vodja tiskarne vse do njene ukinitve leta 1906, ko je prenehala delovati zaradi konkurence moderne tiskarne, ki jo je ustanovil Rihardov mlajši brat Maks Šeber, speleolog, tiskar in založnik (rojen 30. 12. 1862 v Postojni, umrl 26. 7. 1944 v Ribnici na Pohorju).

Maks je bil od 1889 aktiven član v Postojni ustanovljene jamarske organizacije Antron; udeležil se je najbolj pomembnih in napornih ekskurzij vzdolž podzemelj, toka Pivke v Postojnski, Otoški, Magdaleni in Črni jami; sodeloval je pri raziskavi obeh Karlovic na Cerkniškem polju. V Postojni je imel knjigoveznico in fotografski atelje, odlični posnetki raziskanih jam so bili objavljeni doma in na tujem. Bil je izdajatelj in nekaj časa odgovorni urednik lista Notranjec (1904–9). Leta 1904 kupljeno novo tiskarno v Postojni je vodil do svoje preselitve 1935 k sinu-zdravniku v Ribnico na Pohorju. Nato jo je prevzel sin Maks mlajši, (rojen 1. 6. 1897 v Postojni, umrl 17. 1. 1955), do njene ukinitve 28. 4. 1948. Tiskarna Šeber je mimo manjših naročil iz različnih krajev Kranjske prevzemala tudi večja naročila od J. Giontinija in L. Schwentnerja, tiskali so vodnike po Postojnski jami v slovenskem in nemškem jeziku, dela slovenskih pisateljev, prevodno literaturo in uradne publikacije med drugim so pomembnejša:  Postojnsko okrajno glavarstvo; V. Ribnikar, Logaško okrajno. Glavarstvo, oboje 1889; Štefan Primožič, Ročni zapisnik za slovensko učiteljstvo 1894–1904; I. Cankar, Knjiga za lahkomiselne ljudi. 1910; A. Čehov-Iv. Prijatelj, Momenti. 1901; Zofka Kveder, Iz naših krajev. 1903; in še vrsta drugih.

Slovarček:

  • Sv. Ivan: Štivan pri Postojni

Viri:

  • Arhiv Andrej Kenič
  • Ob 150 letnici Podružnične šole Rudolfa Mojstra Unec (Majda Palčič Marc)
  • Milka Žitko
  • Mara Turk
  • Branko Fatur

Kraj: Štivan
Datum:1893
Avtor: —
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 12. 11. 2022
Oblika: dokument

No comments yet

Dodajte komentar

%d bloggers like this: