Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (20)

1660 Po velikem požaru v Konstantinoplu

Konstantinopel so večkrat prizadeli požari. Prvi veliki požar je bil leta 465, drugi največji pa 24. julija 1660. Izbruhnil je v trgovini s skrinjami v bližini mošeje Ahi Çelebi zaradi neprevidnosti kadilca. Hitro se je širil v vse smeri. Razpihoval ga je močan veter in dve tretjini mesta sta se spremenili v pepel. Mnogo hiš je pogorelo, umrlo je med 2700 in 4000 ljudi. Požganih je bilo 120 palač in dvorcev, 40 hamamov, 360 mošej, več kot 100 skladišč in številne medrese, tekije in cerkve. Več dejavnikov je bilo vzrok, da je bil ta požar še posebej uničujoč. Poleg že omenjenega vetra je bil tudi julij izredno sušen mesec. Ognjena vročina je povzročila, da so žeblji iz poškodovanih hiš »streljali« v bližnje stavbe in netili požare. To je prispevalo k hitremu širjenju požara. Rudolf Ernst je naslikal posledice stihije in žalostna zakonca, ki sta izgubila vse, razen svojih življenj.

S trgovskega vidika nobeno mesto v Evropi ni imelo boljše lege. Iz Konstantinopla so imele ladje dostop do Afrike, Sredozemlja in Črnega morja – zaradi njegove lege med Evropo in Azijo. Potencial tega terena so prvi spoznali Grki. Leta 667 pred našim štetjem so na evropski strani Bosporja postavili mesto Bizanc. Kmalu je postal središče trgovine med Afriko, Azijo in Evropo. Leta 330 je svoj sedež tja preselil rimski cesar Konstantin. Takrat je mesto dobilo ime Konstantinopel in vzdevek »novi Rim«. Ko je cesar sprejel krščanstvo, je mesto dobilo status prestolnice krščanstva.

Razcvet je privabil številne napadalce, a se je mesto uspešno branilo pred njihovimi napadi. A cesar je poskrbel za svojo lastnino. Vhod v zaliv Zlati rog naj bi zavaroval z verigo med Konstantinoplom in Galato, mestom na nasprotni obali zaliva. Vsak člen verige naj bi tehtal 552 kilogramov, cela veriga pa 582 ton. Spuščali in dvigali so jo s protiutežjo z morsko vodo. Preprečevala je vdor sovražnim ladjam v zaliv in s tem napade na mesto. Leta 1203 pa so prišli križarji. Od prve križarske vojne leta 1099 je bilo mesto pomembna postojanka na poti v Sveto deželo. Ko so se leta 1198 četrtič odpravili na sveto vojno, jim je že v Evropi zmanjkalo denarja. Ponudil jim ga je bizantinski pric pod pogojem, da ga bodo podprli v državnem udaru proti cesarju. Niso se dali dolgo prositi. D’nar je smet, ki fura svet! Verige jim ni uspelo pretrgati in napadli so galaški stolp. Zavzeli so ga in spustili verigo, da so v zaliv priplule njihove ladje. Mesto so osvojili in ga oplenili. Nikoli več ni si opomoglo, prav tako ne bizantinsko cesarstvo. Leta 1444 je sultan Osman II. Osvajalec zavladal Osmanskemu cesarstvu. Leta 1453 je zasedel Konstantinopel, ki je nekdaj imel milijon prebivalcev, ob sultanovi zasedbi pa le petdeset tisoč. Prebivalce so zdesetkale epidemije kuge. Zavzel pa ga ni z morske strani temveč s kopnega. Turki so mesto oplenili. Na tisoče ljudi so pobili, izgnali ali zasužnjili.

Rudolf Ernst je bil avstrijski umetnik. Znan je predvsem po svojih orientalskih motivih. Rodil se je na Dunaju v Avstriji 14. februarja 1852 slikarju Leopoldu Ernstu. Že s petnajstimi leti je pričel študij na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Nekaj časa je živel v Rimu in kopiral stare mojstre. Kasneje je pouk nadaljeval na Dunaju pri Augustu Eisenmengerju in Anselmu Feuerbachu. Leta 1876 se je preselil v Pariz. Veliko je potoval v Španijo, Maroko, Egipt in Istanbul (Konstantinopel). Kar je tam videl, je preučil in dokumentiral. Leta 1905 se je naselil v Fontenay-aux-Roses v Franciji. Tam je ustanovil svojo delavnico za proizvodnjo fajanskih ploščic z orientalskimi temami. Domovanje si je opremil v orientalskem slogu. Bil je samotar. Tu je leta 1932 tudi umrl. Datum smrti pa ni točno zabeležen.

Slovarček:

• hamam: turška kopel
• medresa: arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih, od osnovnih do visokih
• tekija: islamska verska stavba, v kateri so se zbirali, stanovali in opravljali svoje verske obrede derviši
• derviš: muslimanski mistik
• mistik: v različnih religijah kdor je dosegel duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom
• fajanske ploščice: vrsta svetle keramike, prevlečene z belo svinčevo-kositrno glazuro, primerno za poslikavanje, ki so jo francosko govoreči uporabniki sprva povezovali z mestom Faenza pri Raveni v osrednji Italiji, od koder so jo uvažali

Viri:

• https://istanbultarihi.ist/394-the-great-istanbul-fire-of-1660
• Revija History, številka 130, 9. november 2022
• https://en.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Ernst

Kraj: Konstantinopel (danes Carigrad, Istanbul), naslikano v Franciji; Cerknica (zbirka)
Datum: naslikano v začetku 20. stoletja, 1660 (dogodek)
Avtor: Rudolf Ernst
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 19. 3. 2020
Oblika: razglednica