1900 Markovec – Lukovi dve, drugič

Ne zgodi se pogosto, da bi ekipi te spletne strani prišla v roke dva izvoda iste slike, sploh pa ne tako stare, kot se je zgodilo tokrat. Prvič je bila ta slika objavljena leta 2013, ko jo je avtorica prispevka našla v zbirki Župnišča Stari trg, kamor je najbrž prišla, ko je župnik Janez Kebe pri župljanih zbiral gradivo za svojo knjigo. Zdaj pa se je pojavila enaka slika, ki izvira le nekaj hiš stran od prve, od Lažanovih v Starem trgu.

Že dolgo nihče od njih ni več vedel, kdo sta ženski na njej in v kakšni zvezi sta z njihovo družino. Najverjetneje je šlo za kakšno staro sorodstveno zvezo, morda botrinjo ali globoko in trajno prijateljstvo – slike so bile nekdaj redke in drage, zato tudi lepo darilo in ljub spomin. Ta slika ima format, ki ga je urednik opredelil kot carte de visite, torej kot posetnico – vizitko, ki jo je obiskovalec izročil služabniku v gosposki hiši, da jo je predal gospodarju in je ta vedel, kdo želi k njemu. Moda vizitk s fotografijo je dosegla višek okoli leta 1860, izmislil pa si jih je nek pariški fotograf leta 1854 … Malo nenavadno za podeželski Markovec, a kdo ve …, morda gre samo še za velikost fotografije, ki res ni velika (približno 8 x 6 cm) ali zavajajoč izraz in nič drugega.

Iz drugih virov je zdaj znano, da sta na sliki mati Urša (r. 1857), vdova po v Ameriki ubitem možu, ob njej pa hči Frančiška, poročena Komidar, a najbrž ne še v času na sliki – imela bi 17 let, saj je bila rojena leta 1883. Njuna oblačila so precej podobna tistim, ki jih je v raziskavi Slovenska ljudska noša, Notranjska noša, opisala dr. Marija Makarovič in upodobila Jana Dolenc. Mati ima poleg značilno “na šišco” pokrite praznične rute, pod katero se najbrž skriva na temenu zvita in pripeta trdo spletena kita, preko krila tudi (svilen?) predpasnik. Medtem pa ima hči kito las v loku pripeto vrh glave, v levi roki pa nekaj drobnega cvetja, ki je morda umetno, poleg skrbno izdelane kočemajke pa nosi le krilo, brez predpasnika. Zdi se, kot da bi pod obleko obe imeli korzet, ki jima tesno oblikuje postavo.

O Lukovih ni več veliko podatkov, tudi priimka nisem mogla ugotoviti, presenetljivo pa je, da so številne omembe te družine, zlasti zadnjega gospodarja, izšle lani v knjigi Ilje Popita z naslovom Zverina nam vse požre, kjer je avtor med drugim obširno zapisal dragocene spomine Janeza in Marije Mohar, Potočanovih iz Markovca ter Ane Lekan, Dondčeve s Knežje Njive. Sama se spominjam le pripovedi o tem, kako so pred in med drugo sv. vojno v Lukovi hiši stanovale delavske družine, med drugimi tudi Gržetova.

Enaka fotografija je objavljena tudi v knjigi Janez Kebe: Loška dolina z Babnim poljem, Lj. 1996, na strani 478.

Ob pogledu na to stodvajsetletno fotografijo pa se kar same prilepijo nekoč v preblisku zapisane besede:

Fotografi tistega čas so poskrbeli, da je bila tudi zadnja stran fotografije z njihovim imenom in drugimi podatki kar se da lepa. Na tej je tudi sporočilo v hrvaškem in nemškem jeziku, da se slika, posneta na stekleno ploščo, hrani še dolgo za morebitno dodatno naročilo

Slovarček:

• better life: boljše življenje
• kočemajka: starinski na poseben način krojen vrhnji zgornji del ženske obleke, jakna

Viri:

• Dr. Marija Makarovič, Jana Dolenc, Slovenska ljudska noša,  Notranjska noša, ZKOS Cerknica, 1995
• Ilja Popit, Zverina nam vse požre, ZRC SAZU; zbirka Glasovi, Ljubljana 2022

Kraj: Markovec
Datum: 1900
Avtor: Dragutin Žagar
Zbirka: Peter Žnidaršič
Skenirano: 12. 1. 2023
Oblika: carte de visite