1900 Markovec – Lukovi dve je slikal fotograf Dragutin Žagar

Dragutin Žagar

Pred časom sem o njem že nekaj pisala. Danes nadaljujem. Žagar se je s potopiscem Dragutinom Hirc srečal v Prezidu leta 1882 in zanj izdelal posnetke različnih krajev Čabranskega okraja. Tudi pri Starihslikah smo našli njegove razglednice, in sicer iz Podcerkve iz leta 1907, Iga vasi z letnico 1908 in še eno s Studenca na Blokah iz leta 1905. Te so lep dokaz, da je bil aktiven na področju izdelave razglednic tudi na slovenski strani meje.

V knjigi «Krhotine» Željka Čorak je Žagar opisan kot oseba, ki je v majhno mesto Prezid prinesla mestni pridih, saj je prav zaradi njega relativno zgodaj razpolagalo z novim medijem – fotografijo na visoki profesionalni ravni. Iskala sem zapise o tem fotografu, pa sem ugotovila, da tudi onkraj državne meje ugotavljajo, da ni točno popisano, kdaj je Žagar deloval. O njegovem delovnem opusu tako pričajo le njegove številne ohranjene fotografije na obeh straneh meje. Profesor Janeš iz Čabra ugotavlja, da je na hrvaški strani največ njegovih fotografij iz leta 1907 in 1908.

Pri nas sem največje število Žagarjevih fotografij našla objavljenih v obeh Kebetovih knjigah Loška dolina z Babnim poljem (I in II). Tam so navedene letnice vse od leta 1889 pa tja do leta 1916. Ker sta ti dve knjigi pisani o zgodovini Loške doline je logično, da so v teh dveh knjigah objavljene fotografije le s področja Loške doline in bližnje okolice. Kar pa še ni zagotovilo, da ni deloval tudi drugje po Sloveniji. V Kebetovi knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem je le za vzorec Žagarjevih fotografij in še te so iz bližnje Žerovnice in ne iz Cerknice. Zagotovo pa bi njegova dela našli v krajih vzhodno od nas, vse tja do Kočevja, kjer je imel svoj atelje, ali pa še dlje. To je še en izziv, ki bi ga bilo zanimivo raziskati. Tudi Janeš ugotavlja, da je Žagar najprej deloval v Prezidu, potem v Delicah in da je najverjetneje okoli leta 1901 odšel v Kočevje, nekaj let kasneje pa še v Zagreb. In zapiše, da so Žagarjevi potomci ostali v Prezidu.

Na Žagarjevi fotografiji sta dve Lukovi iz Markovca. Po Kebetovih podatkih je fotografija iz leta 1900. Mati Urša (r. 1857) sedijo na stolu. Tri leta po nastanku tega posnetka (če je podatek točen – lahko je samo ugibanje) je postala vdova. Njen mož je bil po spletu naključij ubit daleč od domače grude. Tam daleč “čez lužo” je vstopil v gostilno ravno takrat, ko so se fantje na slavnem ” Divjem zahodu” tepli in ravno njega je zadel po zraku frleč nož. Bil je na mestu mrtev.

Mati so pokriti v temno pražnjo ruto s svetlim cvetličnim vzorcem. Tudi materina obleka je krojena po telesu in ima gosto našite gumbe.

Poleg matere stoji hči Frančiška Komidar, r. 1883, poročena Antončič na Vrhniko (pri Ložu). Je tu že omožena? Na desnem sredincu se ji sveti širok prstan.

Okrog vratu ima nenavadno okrasje. Nekakšna dva bela trakova z mašnami. Obleka je lepo krojena po telesu. Naborke na rokavih dopolnijo tudi naborki, našiti na prsnem delu. Frizura je urejena do potankosti. V ušesih ima uhančke, zdi se, kot da sta to murčka.

Frančiška v rokah drži za Žagarjeve portretne fotografije tako značilen šopek drobnega belega cvetja. Ta detajl sem na njegovih portretnih fotografijah že večkrat opazila.

Dragocen zapis osebnih podatkov fotografiranih oseb na zadnji strani fotografije, ki jih je zabeležil župnik Janez Kebe (poznam njegovo pisavo), ko je zbiral material za svoji dve knjigi o Loški dolini, ki sta tudi za našo stran neprecenljiv vir podatkov. Zadnja stran nam razkrije, da je bila ta fotografija izdelana v Žagarjevem ateljeju v Zagrebu. Na strani Stareslike smo že objavili fotografije in razglednice ateljeja Dragutin Žagar, ko je bil ta lociran tudi v Prezidu, Delnicah in Kočevju.

Fotografija je objavljena tudi v knjigi: Janez Kebe: Loška dolina z Babnim poljem, Lj. 1996, na strani 478.