1979 Rakek – Čebelarski krožek

Čebelarsko društvo Rakek je v dogovoru z Osnovno šolo Jožeta Krajca Rakek 19. 2. 1976 ustanovilo šolski čebelarski krožek. Na sliki so krožkarji pri čebelnjaku mentorja Franca Albrehta junija 1979.

Stojijo od leve: Aleš Opeka, Jože Ileršič, Marjan Pirc, Anica Albreht, poleg nje Katarina Juvančič, mentor Franc Albreht, Miki Koban, Matej Rovan, Robert Joveski, predsednik ČD Rakek Rafael Dobrin, Marta Dobrin, čepita Matjaž Štefančič in Roman Frank.

Na pobudo Antona Nareda na Občnem zboru Čebelarske družine Rakek 14. 1. 1968, so z dopisom stopili v stik z ravnatelji osnovnih šol Rakek, Cerknica, Begunje, Nova vas in Grahovo glede čebelarskih krožkov na šolah. Vendar je bil odziv le iz osnovne šole Grahovo. Ravnatelj Kasol je poročal, da se je za krožek prijavilo 5 učencev iz 7. in 8. razredov. Družina Rakek je novo organiziranemu krožku preskrbela nov AŽ panj. Dogovorili so se tudi o kritju ostalih stroškov. Roj naj bi dali domači čebelarji, sredstva pa med drugim tudi Šolska zadruga Grahovo. Žal je krožek deloval le eno leto.

V delovnem programu čebelarske družine Rakek leta 1975 so sprejeli sklep, da se organizirajo čebelarski krožki na OŠ Rakek, Cerknica in Nova vas. Zaradi pomanjkanja sredstev naj se krožki ustanavljajo postopoma, vsako leto na eni šoli. Za vsak krožek naj bi za začetek nabavili: paviljon – čebelnjak za dva ali štiri panje, dva AŽ panja na 10 satov, 40 satnic, dve čebelni družini oziroma roja.

V delovnem programu čebelarske družine Rakek za leto 1976 preberemo:

»Čebelarskim krožkom v letu 1976 posvetiti posebno pozornost. Težiti k temu, da se na vseh osemletkah postopoma organizirajo krožki. V tem letu prvenstveno na Rakeku in Novi vasi, prihodnje leto pa še v Cerknici in Grahovem Letos ustanovljenim krožkom naročiti Slovenski čebelar ter jim nabavijo panje s čebelnimi družinami. Po možnosti postaviti na šolske vrtove ogledne panje, kjer bodo delo in življenje čebel lahko opazovali vsi učenci.«

Po sklepu upravnega odbora Čebelarskega društva Rakek 6. 2. 1976 in v dogovoru z vodstvom OŠ »Jožeta Krajca« Rakek so 19. 2. 1976 ustanovili čebelarski krožek. Glede na razumevanje ravnatelja šole Franca Štefančiča in dobri propagandi se je za krožek prijavilo 24 dečkov in ena deklica iz 6. do 8. razredov. Na željo članov krožka so bila predavanja vključno s praktičnimi prikazi vsak teden. Do konca šolskega leta je prenehalo hoditi na predavanja 9 članov krožka, drugi so obiskovali krožek do konca šolskega leta 16. 7. 1976. Od teh jih je polovico že imelo lastne čebele. Uspeh je bil vsekakor zadovoljiv. Za samo ustanovitev in vodenje krožka ima zasluge Franc Albreht. V letu 1976 so imeli 17 predavanj, praktičnih prikazov pri čebelnjaku Franca Albrehta 4 krat in enkrat pri čebelnjaku Miroslava Juvančiča in pri krožkarju Bela Banfiju.

Člani krožka z lastnimi čebelami v letu 1976:

Zanimiv članek v Slovenskem čebelarju, 1977:

POSTAL SEM ČEBELAR.
»Ko še nisem hodil v šolo, sem rad opazoval svojega starega očeta, ki je imel čebele, pri njegovem delu. Imel jih je že zelo dolgo in bil je njihov veliki prijatelj. Ko je točil med, sem bil tudi jaz zraven. Bil sem ves od medu in vse na meni se je lepilo. Ko je umrl oče, so z njim umrle tudi čebele. Velikokrat sem hodil v ta skrivnostni čebelnjak. Kar je bilo v njem, je bila zame skrivnost. Vse sem z zanimanjem občudoval. Večkrat še grem v stari čebelnjak, v katerem odkrivam stvari, ki jih še nisem videl. Proti koncu minule zime so nam v šoli sporočili, da bo na šoli ustanovljen čebelarski krožek. Z veseljem sem se vpisal v ta krožek, ki ga vodi požrtvovalno tovariš Albreht. Ko sem hodil vsak teden v krožek, sem se še bolj navdušil za čebele. Očistil in pobarval sem panje, ki so bili od starega očeta ter pripravil satnice. Dobil sem roj in ga z veseljem gojim. Enega mi je še podaril dobri čebelar tov. Nared Anton iz Dobca pri Begunjah. Kadar imam čas, hodim okrog svojega čebelnjaka, ki ima 4 panje. V dveh so že čebelice, ki veselo brenčijo in me tudi pridno pikajo. Tovarišu Albrehtu sem prav hvaležen, ker nam je povedal toliko zanimivih stvari o teh malih, pridnih živalcah in nas navdušil za čebelarstvo«.
Osnovna šola »Jožeta Krajca« na Rakeku Miran Jernejčič, 6. razred

Leta 1977 so razdelili dela po sekcijah in postavili referenta za krožke: Franc Albreht (Rakek, Grahovo), Konrad Knez (Cerknica). Tako so od tega leta delovali trije čebelarski krožki: na Rakeku, v Cerknici in Grahovem. Na OŠ Jožeta Krajca na Rakeku in OŠ Grahovo je krožke vodil Franc Albreht, na OŠ  Cerknica pa član društva Konrad Knez.

Poleg tega, da so imeli nekateri krožkarji že svoje čebele, so štirje od njih imeli tudi nove čebelnjake, pet jih je bilo tudi že članov društva in naročnikov Slovenskega čebelarja. Njihova aktivnost in znanje se je kazalo tudi v tem, da so nekateri pričeli s pobiranjem cvetnega prahu, udeležili so se tudi tekmovanja mladih čebelarjev v Celju, kjer je v višji skupini tekmovalo 25 ekip. Na tekmovanje so poslali dve ekipi, prva ekipa je zasedla 7. mesto, druga pa 11. mesto, kar je bil vsekakor lep uspeh.

Predsednik ČD Rakek Rafael Dobrin je na letni konferenci 1979 poročal:

»Na območju ČD Rakek aktivno delujeta dva krožka, ki ju vodita Franc Albreht na Rakeku, ki ga obiskuje 12 učencev, in Konrad Knez v Cerknici, ki ga obiskuje 11 učencev. Člani krožkov poslušajo predavanja, imajo praktično delo, gledajo diapozitive in filme. Na Rakeku obstaja krožek 5 let, v Cerknici pa 4 leta. V počastitev 60-letnice je bilo organizirano tekmovanje krožkarjev iz ljubljanskega in primorskega bazena, skupaj 5 ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa šole Ljubljana barje, drugo pa ekipa šole Rakek. Ekipe so prejele tudi nagrade za prvo mesto 7 satni panj, za drugo mesto 5 satni panj, za tretje mesto pa 10 satnic«.

Predsednik Anton Slabe v poročilu za Občni zbor ČD Rakek leta 1985, razloži problematiko nadaljnjega dela krožka na OŠ Rakek. Vzrok je bil predvsem v tem, da so se prijavljeni le trije učenci, prav tako pa je bilo treba poiskati novega mentorja. Tako v šolskem letu 1985/86 krožek ni deloval.  V šolskem letu 1986/87 pa se je prijavilo 12 učencev. Krožek je še naprej vodil Franc Albreht.

V poročilu o delu za leto 1987 je obširno opisano delo krožka v tekočem letu. Krožek obiskovalo 10 učencev, ki so imeli 24 predavanj. Udeležili so se republiškega tekmovanja in srečanja mladih čebelarjev v Krškem. Udeležili so se izleta na Gorenjsko, ogledali čebelarsko opazovalnico in plemenilno postajo Glažuta. Čebelarski krožek je čebelaril s tremi družinami, od katerih je natočil 90 kg medu. Del sredstev so porabili za dokup opreme, del pa so vezali na bančno knjižico. V šolskem letu 1987/88 je krožek obiskovalo 8 učencev.

Leta 1990 je žal čebelarski krožek zaradi nerešene težave dobiti novega mentorja in premajhnega interesa učencev, zaključil z delom. Šolski čebelnjak je imel sicer dve naseljeni družini. Po  letu 1991 so še iskali možnost za rešitev šolskega čebelnjaka in delovanje krožka, vendar je vse ostalo le pri tem. Tudi pobude v zadnjem obdobju niso bile izvedene zaradi premajhnega interesa učencev za čebelarski krožek.

Še zanimiv prispevek iz revije Slovenski čebelar leta 1922:

Čebela prinese hkrati 14—16 kub, milimetrov nektarja; 100 kub. milimetrov je 1 g., Da prinesejo 1 kg nektarja, je potrebno 50 do 60 tisoč čebel. Pri pretvorbi nektarja v med se izloči dve tretjini vode; potemtakem je treba okoli 180.000 čebel, da prinesejo toliko nektarja, da je iz njega 1 kg medu.

Kako dolgo bi potrebovala ena sama čebela, da bi nanosila 1 kg medu? Ob dobri paši izleti čebela na dan do 40 krat. Za 1 kg medu treba 180.000 izletov, t. j. 4500 dni. Če računamo na leto 100 dni ugodnih za čebele, oziroma dobre paše, bi morala toraj ena sama čebela 45 let živeti in pridno nabirati, da bi nanosila nektarja za 1 kg medu.

Iz spisov dr. Zanderja, — Jurančič

Viri:

• Miroslav Juvančič “Kronika čebelarstva na Rakeku”

Kraj: Rakek
Datum: 1979
Avtor: neznan
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 28. 2. 2023
Oblika: fotografija