1962 Rakek – SZDL Jugoslavije

Na sliki sta sprednja in zadnja stran izkaznice Marjance Albreht. Prejela jo je, ko je postala članica Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu SZDL).

SDZL je bila »prostovoljna demokratična fronta vseh delovnih ljudi in občanov kot posameznikov in njihovih družbenopolitičnih in drugih interesnih oblik združevanja z namenom graditve socialistične samoupravne družbe«. Na četrtem kongresu Ljudske fronte Jugoslavije, ki je bil med 22. in 25. februarjem 1953 v Beogradu so LFJ preimenovali v SZDL. Član je bil lahko vsak polnoleten državljan z volilno pravico, ki je sprejel program in statut. Dovoljeno je bilo tudo kolektivno članstvo. To pomeni, da so se lahko včlanile tudi družbene in družbenopolitične organizacije, npr.: Zveza komunistov, Zveza sindikatov, Zveza socialistične mladine, Zveza borcev NOV in tudi vsa društva. Njena naloga je bila množična mobilizacija ljudi za izgradnjo novega družbenopolitičnega in političnega sistema. Dejansko je bil to prenos moči Komunistične partije (leta 1952 preimenovane v Zvezo komunistov) na SZDL, ki je na jugoslovanski ravni formalno prevzela program ZK za svojega. Njeni vodilni funkcijonarji so imeli hkrati visoke funkcije v ZK. Sprva je bilo članstvo individualno in množično in je skušalo zajeti čim večji del prebivalstva. Kasneje se članstvo ni več evidentiralo, saj je posameznik, ki je bil član katerekoli organizacije ali društva, s tem avtomatično postal tudi član SZDL. Posebnost slovenske SZDL je bila, zaradi tradicije OF, izrazitejša vloga v političnem sistemu. Slovenska SZDL je bila del SZDL Jugoslavije. Njen prvi predsednik je bil do leta 1964 Tito. Kasneje so se predsedniki redno menjavali, od leta 1982 vsako leto. Leta 1990 se je preoblikovala v Socialistično stranko Slovenije, ki se je leta 1994 še z nekaterimi drugimi strankami združila v Liberalno demokracijo Slovenije.

Ne morem iz svoje kože, zato bom napisala še en vic. Ker je bil Tito ustanovitelj gibanja neuvrščenih, smo bili Jugoslovani prijatelji z drugimi reveži, ki se tako kot SFRJ niso želeli ali mogli priključiti ali desnemu ali levemu bloku. Posledično smo v šoli večkrat zbirali denar »za zamorčke«, ker so bili nagi in bosi ter lačni in žejni. Pride Janezek iz šole in pravi:
– Ati, jutri moram nest v šolo pet dinarjev za zamorčke.
– Zakaj pa?
– Ker so reveži.
– Pa naj da njihova Partija.
– Nimajo Partije.
– Pa naj da Zveza sindikatov.
– Nimajo.
– Naj da pa SZDL.
– Tudi tega nimajo.
– Če pa nimajo Partije, Zveze sindikatov in SZDL, pa že niso tako revni.

Viri:

• Wikipedija: SZDL

Kraj: Rakek
Datum: 1962
Avtor: —
Zbirka: Franci Albreht
Skenirano: 16. 12. 2022
Oblika: dokument