1952 Mangart – Rakovčana na vrhu
Na Mangart (2678 m) se pride tako, da se s ceste Bovec – Trbiž kak kilometer pred prelazom Predel zavije desno in po 12 km strmega vzpona pridemo na višino 2200 m tik pod Mangartskim sedlom.
To cesto je leta 1938 zgradila italijanska vojska, čeprav ni jasno, s kakšnim namenom, saj se pod sedlom konča in ni videti nobenega vojaškega ali gospodarskega pomena. Verjetno je šlo za eno od javnih del, ki so jih Italijani izvajali v tistem času tudi zaradi zaposlitve okoliškega prebivalstva. Danes je v celoti asfaltirana, raj za gorske kolesarje, pozimi pa za sankanje. V Jugoslaviji je slovela kot najviše speljana cesta. Pod sedlom je na višini 2072 m planinska koča. Ko se je Miro Cerar leta 1968 pripravljal na Olimpijske igre v Ciudad Mexicu, ki leži na 2300 metrih nadmorske višine, je nekaj časa bival v tej koči (telovadna orodja so mu tja pripeljali), da se aklimatizira za tekme v mehiški prestolnici. Tam je za vajo na konju z ročaji dobil zlato medaljo.
Mangart pa prihaja v javnost sedaj še po zanimivem dogodku. Nekdanji ameriški alpski in ekstremni smučar Chris Anthony je nedavno posnel zgodovinski film o prav posebnem dogodku na tej gori. Tam je ameriška 10. gorska divizija, ki je bila nameščena v Kobaridu, Bovcu in Trbižu ob takratni Morganovi liniji (ameriški general Morgan jo je določil, dokler ne bo dogovorjena meja med Italijo in FLRJ), tik po koncu vojne, 3. junija 1945, priredila tekmo v slalomu. Udeležilo se je je 75 vojakov iz divizije, opremljenih s smučarsko opremo, malo prej odvzeto enoti nemških gorskih lovcev. Med smučarji, gledalcev je bilo okrog 500, je bilo precej Evropejcev, ki so pred vojno emigrirali v ZDA in so znali smučati, saj so bili v svojih prvih domovinah gorski vodniki, alpinisti, gozdarji, lovci. Progo s 43 vratci je na melišču na južni Koritniški strani (nekje levo od avtobusa na sliki), še izdatno zasneženem, zakoličil Karl Stingl, po rodu Sudetski Nemec, ki je pred vojno emigriral v ZDA. Je tudi tekmoval. Zmagal je Walter Pranger, leta 1931 svetovni prvak v smuku, ki je pred vojno prišel iz Švice v ZDA in tam v gorsko divizijo. Tudi po vojni je bil uspešen tekmovalec, leta 1948 je na zimski olimpijadi v St. Moritzu vodil ameriško smučarsko ekipo.
Vsekakor izredno zanimiv dogodek, za katerega Slovenci skoro nismo vedeli, Američani pa so ga pozabili. Leta 1996 je naš obrambni ataše v ZDA Janez Kavar obiskal smučarski muzej v Denverju v Koloradu in tam opazil razstavljene utrinke z omenjene tekme. V povezavi z ameriškim filmarjem Chrisom Anthonyjem in ob sodelovanju naše planinske zveze, tudi vojaške oblasti, posebej še domačinov v Bovcu, je o tekmi 6 let nastajal film, za katerega je bil avtor na festivalu v Cannesu nagrajen za najboljši zgodovinski film.
Na sliki prepoznam svojega očeta Franca Mazija z baretko in pred njim sprevodnika avtobusa Janka Pegana. Na vrh peljeta dve glavni poti, imenovani Slovenska in Italijanska. Prva, primernejša za vzpon, gre skozi grapo strmo navzgor ob klinih in jeklenicah, je varna, a ni za vrtoglave, Italijanska pot, primernejša za spust, je položnejša in teče po severni strani že po italijanskem ozemlju, saj je na vrhu meja med državama. Ker je severni del zasnežen pozno v poletje, del te poti pa preči strmo plazišče, je vsak zdrs lahko usoden. Vzpon po eni ali drugi poti traja približno poldrugo uro, je pa poplačan z enim najlepših razgledov v naših gorah. Vidijo se Jalovec, Triglav, Krn pa Viš in Montaž, spodaj na italijanski strani še kot ribji očesi Mangartska (Belopeška) jezera. Obiskovalci na sliki so morali imeti veliko željo doseči ta vrh, kar v tistem času in v takratnih obuvalih ni moglo biti lahko. Za vedno se me je dotaknilo, ko mi je oče, takrat 11 – letnemu fantiču, zaneseno opisoval pot in razgled z vrha. Star 52 let, obilnejše postave, o naporih in težavah vzpona po mojem spominu ni govoril.
Viri:
- Delo, 6. 6. 2011
- http://www.primorskival.si
- Tine Mihelič, Julijske Alpe, planinski vodnik. Planinska zveza Slovenije, 1983
- Dnevnik, 6. 6. 2011
Kraj: Mangart
Datum: 1952
Avtor: neznan
Zbirka: Evgen Pegan
Skenirano: 24. 5. 2023
Oblika: 2 fotografiji