1934 Postojna – Fižol

Slika postojnske gospe je iz albuma Jerneja Malovrha. Nastala je nekje v tridesetih letih 20. stoletja.

V ozadju je videti kasarno. Zgradili so jo Italijani leta 1920 za potrebe kopenske vojske. Ko so leta 1943 zapustili slovensko ozemlje, je bil v njej nastanjen Wehrmacht do leta 1945. Takrat jo je prevzela JLA in jo imenovala Kasarna Milovan Šaranović Postojna. Po letu 1991 je prešla v posest Slovenske vojske. Danes se v njej nahaja Šola za podčastnike SV, center za bojno usposabljanje, enota vojašnice Postojna, 460. artilerijski bataljon, 2. četa 17. bataljona vojaške policije, logistična baza, skupina za pridobivanje kadra in poveljstvo vadišča Poček. Leta 2006 se je iz Vojašnice Postojna preimenovala v Vojašnico barona Andreja Čehovina.

V levem vogalu je videti del Spodnjega INCIS-a. INCIS pomeni Instituto Nazionale per le Case degli Impiegati dello Stato. To so bila stanovanja z ugodnimi najemninami. Italijani so jih gradili za svoje državne uslužbence.

Najbolj fascinantna na tej sliki pa je zelenjava, ogromna, zdrava zelenjava. Najbolj mi je padel v oči fižol. V Postojni je to turški fižol, pri nas pa laški. Raste res veselo, nima naravnih škodljivcev, še uši ga ne marajo, ga pa cenijo španski polži. Stroki so majhni. V njem je eno zrno fižola, največkrat dva, trije pa že redko. Je lepih barv: roza, bel, črn, vijoličen s črnimi pikicami. Naj se jaz še tako pogovarjam s svojimi sadikami, navsezgodaj zjutraj, ko pošteni ljudje še spijo, pobiram polže, obiram koloradske hrošče, zalivam in se matram k suženj, nič ne pomaga, ko narava za vse packarije, ki ji jih počnemo, useka z vso močjo nazaj.

Leta 1935 je Lovro Kuhar napisal povest Boj na požiralniku. V njej opisuje boj malih kmetov z naravo. Ob dežju je začela voda vreti iz požiralnikov (je malo nelogično ampak tako je napisal, je bil priznan pisatelj, je že vedel, kaj piše). Zalivala je pridelke na polju, predvsem krompir. Družina je v dežju reševala pridelek iz vode.

24. maja 2023 se je nad Rakekom razbesnelo strašno neurje. Ob pol enih popoldan se je ulilo kot iz škafa. Še huje – kot bi nekdo odprl pipo na polno. Voda je drla vsepovsod. Tudi iz kamna. Krompir je v hipu stal v vodi. Po vrstah pa so drli mali hudourniki in odnašali zemljo, s katero je bil krompir zakrit. Kaj takega ne pomnim. Tudi sosed, ki ima kakšno leto več kot jaz, je dejal, da tako pa še nikdar ni padalo. Čez pol ure je dež prenehal tako na hitro, kot je prišel. Voda na krompirju je v pol minute izginila neznano kam. Verjetno smo nad kakšno jamo. Ostale pa so struge malih hudournikov. Iz njih so vame zrle krompirjeve korenine kot mrtvečevi prsti iz groba. Tu in tam je bilo videti mrtve oči spranega in naplavljenega krompirja. Ni bilo druge kot noge v škornje in zakriti vsaj korenine, da jih ne bi požgalo sonce, ki se je kmalu zatem hinavsko prikazalo izza oblakov. Izmed trave sem kopala odnešeno zemljo in jo nosila na korenine. Bila je težka kot sto hudičev. Pravzaprav ni bila zemlja, bilo je blato. Ampak druge izbire ni bilo. To je bilo treba narediti. Hvala, pr’jatu! Bivši. Kdorkoli si že. Naslednji dan bo treba popraviti vse grobove. Ampak naslednji dan še ni bilo dovolj suho za tako delo. Prijateljica mi je voščila vesel Dan mladosti. Je bil vesel, ja. Samo ne zame, sem se nagarala v krompirju. Sedaj do zadnje pike in z vsemi vejicami razumem Kuharjevo povest.

»Da se boš spominjal na Likar Silvo, Postumia«

Slovarček:

• Milovan Šaranović: 1913 – 1943, bil je črnogorski častnik vojaške obveščevalne službe VKJ. Leta 1941 je vstopil v partizane in leto zatem postal član KPJ. Bil je poveljnik več partizanskih enot v Črni gori. Leta 1942 je bil premeščen v Slovenijo, kjer je postal poveljnik Dolenjske operativne cone, junija 1943 pa načelnik Glavnega štaba NOV Slovenije. Padel je v boju z Italijani. Že leta 1943 so ga razglasili za narodnega heroja.
• Andrej Čehovin: 1810- 1855, slovenski baron in častnik. Rodil se je v kmečki družini. Najprej se je šolal v Postojni pri stricu duhovniku, nato pa šolanje nadaljeval v Gorici in Ljubljani. Kljub slabemu zdravju in šibki telesni konstrukciji je vstopil v vojaško šolo. Leta 1855 je med opravljanjem službe zbolel, odšel v bolnišnico v Baden in tam umrl.

Viri:

• http://izvidjaci14cete.free.fr/http://izvidjaci14cete.free.fr/
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Milovan_%C5%A0aranovi%C4%87
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Andrej_%C4%8Cehovin

Kraj: Postojna
Datum: 1934
Avtor: neznan
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2021
Oblika: fotografija