1967 Postojna – Fotografinja Metka Žulič Filač

Profesionalno fotografinjo Metko Žulič sem spoznal leta 2012 v fotoateljeju Foto Metka v Pivki, ko sem zbiral podatke o njenem očetu prav tako fotografu Vilku Filaču. Seznanila me je tudi s svojo fotografsko dejavnostjo v Pivki. Žal zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in pomanjkanja fotografskih naročil sta morala s sinom Mihom Žuličem, prav tako profesionalnim fotografom fotoatelje konec decembra 2013 zapreti. Do sedaj še nobenemu fotografu/-inji ni uspelo skoraj 20 let delovati v Pivki. S profesionalnim pristopom, delavnostjo in kvalitetno fotografsko produkcijo je Metka pustila viden pečat tako v Postojni kot v Pivki. Bila dostojna naslednica svojega očeta Vilka Filača, zato se mi je zdelo logično, da jo predstavim ob že omenjenih vidnejših fotografih Maksu Šebru, Jakobu Zirmanu in Vilku Filaču.

Oba Metkina starša Vilko Filač in Zora Šabec (por. Filač) sta bila fotografa. Spoznala sta se v Fotoateljeju Maraž v Ilirski Bistrici, kjer sta bila nekaj časa zaposlena. Leta 1951 so se preselili v Postojno, na Gregorčičev drevored pri takratni avtobusni postaji. Ne glede na to, da je bil strog in trmast, je Filač prenesel svoja vedenja o fotografiji in kompoziciji na svoja otroka Vilka in Metko, medtem ko sinova Zorko in Matjaž nista bila povezana s fotografijo.

Da bo Metka fotografinja, se je Filaču zdelo samoumevno. Pri očetu je začela delati leta 1967. Pri njem se je kot vajenka naučila praktičnih fotografskih črno-belih postopkov. V ospredju je bila natančnost pri procesiranju fotografij, zato je znan njen rek: »Nobena fotografija ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša.« Metka je ohranila zanimive naloge oz. postopke z opisi, ki se jih je naučila v triletni poklicni fotografski šoli v Ljubljani. Po končanem šolanju leta 1970 je postala očetova pomočnica in kasneje soobrtnica.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je bilo dela dovolj. Za spomin sta velikokrat fotografirala vojake, ki so služili vojaški rok v Postojni. Da so bili videti lepši, sta črno-bele fotografije vojakov kolorirala (obarvala) npr. zvezde na kapah in našitke v rdeči barvi, uniforme pa v zeleni barvi. Odvisno od želja vojakov. Oče je bil do oblasti zelo kritičen, kar jima je škodovalo pri delu. Po Metkinem mnenju dela ni bilo dovolj tudi zato, ker se oče ni prilagodil novim zahtevam in je trmasto vztrajal pri tradicionalnem pojmovanju fotografske obrti. Bil je proti spremembam in modernizaciji fotoateljeja. Ker ni upošteval njenega menja, se ni odločila za fotografsko dejavnost v Postojni, temveč je leta 1994 odprla samostojno fotografsko obrt v Pivki.

Šele potem, ko je Metka s sinom odšla na svoje, je začela v fotografiji uživati. Za Pivko se je odločila zato, ker Pivka ni imela stalnega fotografa in pa zaradi čustvene navezanosti na pivško kotlino, saj je bila njena mamica iz Zagorja pri Pivki ter osamosvojitev od trmoglavega in avtoritativnega očeta. Dom JLA v Pivki (danes Krpanov dom) je bil kot nalašč za uspešen začetek. Pivčani so očeta in njo dobro poznali še iz Postojne, ko sta hodila na teren v Pivko. Naročil je bilo veliko, tudi do trideset filmov na dan. Kmalu je kupila stroj za barvno izdelavo fotografij. Če je bilo treba, je na stroj delala tudi črno-bele fotografije. Odvisno od želja strank. Pivčani so ji prinašali v razvijanje in izdelavo fotografij tudi dvajset let stare filme, ki so jih imeli doma. Za delo na terenu je uporabljala Leica fotoaparate Pentax, Nikon. Čeprav je bila v ospredju barvna fotografija, najbolj prisega na klasično črno-belo fotografijo, ker moraš za njeno realizacijo imeti bogato znanje in izkušnje. Zato je včasih poroke fotografirala tudi v črno-beli tehniki, npr. poroko, grad Snežnik 1998.

Drugače je Metka tako kot pri očetu zelo rada fotografirala zunaj na terenu številne poroke, mladoporočenca v naravi, ponavadi ob drevesu, pri Postojnski jami, Predjamskem gradu, gradu Prem, Snežniku, Štanjelu itn. Da je dobila nekoliko neostro ozadje, mehek romantičen odtenek, je s prozornim nevtralnim lepilom premazala na robovih filter objektiva. Da pa je dobila bolj starinsko rumenkasto rjavo fotografijo, je uporabila rumenkast »sepin« filter.

Fotografske storitve so naročala uspešna lokalna podjetja Javor, Neverke, Pivka, pa Turistično društvo Pivka, Občina Pivka itn. Posnela je številne birme, obhajila, rojstne dneve, pust, društva, vrtce in šole itn. Zanimivo je, da je za Transavto iz Postojne fotografirala tovornjake od spredaj in zadaj za carino.

Njeni najljubši motivi so otroci, vnuki. Tudi v ateljeju je v okvirjih iz satovja s paspartujem razstavila najlepše motive otrok, ki so si jih stranke rade ogledovale. Še po desetih letih so se nekdanji mali portretiranci prišli pogledat in občudovat. Izstopajo njeni nekonvencionalni portreti v fotoateljeju, ki so v različnih pozah. Verjetno si je tudi na podlagi izkušenj pri očetu vzela čas za portretno fotografijo.

Da se je lahko preživela, je v ateljeju poleg ustaljene ponudbe barvnih filmov, okvirjev, albumov, fotoaparatov itn., razširila ponudbo z raznovrstnim naborom baterij, ur, otroških igrač in srebrnega nakita.

Leta 2006 sta se s sinom preselila v hišo nasproti občine Pivka. Dve leti kasneje 2008 se je Metka upokojila in prenesla obrt na sina Miha. Kljub upokojitvi ni mogla brez fotografske dejavnosti, zato je še vedno pomagala svojemu sinu vse do zaprtja ateljeja decembra 2013.

Pred zaprtjem fotoateljeja Foto Metka v Pivki je nekdanji župan Pivke Branko Posega dal ilustrativno izjavo: »Naredite mi še kakšno fotografijo preden bo “konec sveta”.«

* Metkina državljanska izkaznica; 1956; foto Vilko Filač

* Metka Filač, Multiplikacija; 1969 – 70

* Metka Filač – enojna solarizacija; 1969 – 70

* Metka Filač – original od solarizacije; 1969 – 70

* Metka Filač, relief; Škocjanske jame; 1970

* Orošeni šipkov grm; 1995; barvni leica film

* Velika noč, izdelovanje pirhov; 1997

* Metka Žulič, ženin in nevesta pri gradu Snežnik; 1998; črno-bela fotografija na barvni film leica

* Fotoatelje Pivka, ženski portret; 2000; barvni leica film

* Fotoatelje Pivka, moški portret; 2001; barvni leica film

* Ženin in nevesta pri Postojnski jami; 2008; digitalna fotografija

* Ženin in nevesta; Predjamski grad; 2009

* Posledica žleda, krožišče, Titova cesta, Postojna; konec januarja 2014; digitalna fotografija

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, junij 2023