Cerknica 1958/59 – Valeta 8. razreda
Učenci 8. razreda na svoj težko pričakovani dan. Valeta v šolskem letu 1958/59. Tokrat so se šli slikat na prostor sredi Cerknice, ob spomeniku žrtvam fašizma. V ozadju je hotel Jezero. Na levi strani je vidna večja streha. To je bila Ronkotova delavnica, v kateri so izdelovali opeko. Značilne breze se bohotijo kot pušeljci na mizi.
Fantje in dekleta so se lepo oblekli, si pripeli šopke in se s svojo razredničarko postavili pred fotoaparat. V prvi vrsti vidimo, da Peter in Janez držita na okrašeni blazini ključ, ki ga bodo predali učencem sedmega razreda. Niko ima v rokah palico, oziroma “muto” po domače. Tako “pušico” imajo tudi v cerkvi pri sveti maši, za zbiranje denarnih prispevkov. Z “muto” so šli učenci po firmah v Cerknici in tako zbirali prispevke za končni izlet. Z nabranim denarjem so šli več kot zasluženo na Triglav. Učitelj, ki jih je spremljal, je bil Konrad Knez. Ema na desnem koncu slike drži v rokah balon.
Razred sestavljajo učenci različne starosti, in sicer so v njem letniki od 1942 do 1946. Šolo so imeli v prostorih današnje glasbene šole na Partizanski ulici. Razredničarka Sonja Vrbec je stanovala v zgornjih prostorih iste hiše. Boljše obleke so v tistih časih izdelovale šivilje po dogovoru. Marsikatera obleka, ali pa vsaj blago zanjo, je prišlo preko luže od sorodnikov iz Amerike.
Učenci iz Begunj so v šolo hodili peš. Hodili so največ po glavni cesti, včasih pa celo ob potoku. V snegu in mrazu je bilo kar težko. Čevlje niso imeli vsi nove. Dobil si jih od starejšega otroka v družini, ko so mu postali premajhni. Najmlajši je imel zato vedno najslabše. Zaradi tega so čevlji v dežju ali snegu zelo hitro premočili in noge so bile mokre in mrzle. Sledili so prehladi in angine. Ostaja v spominu tudi počitek na šolskih torbah v velikem snegu. Položili so jih v sneg, se nanje posedli in veselo klepetali. Ko so si oddahnili, pa so pot proti domu ponovno nadaljevali. Težko je bilo, pa vendar tudi zelo lepo.
- Iva Kranjc (Cerknica),
- Iva Hribljan (Cerknica),
- Lado Milavec (Bezuljak),
- Peter Ileršič (Cerknica) in
- Janez Debevc (Bezuljak).
Druga vrsta:
- Vera Mišič (Martinjak),
- Jožica Petrovčič (Cerknica),
- zadaj neznana,
- Jelka Ponikvar (Cerknica),
- zadaj Pavla Meden (Begunje),
- Marija Klančar (Cerknica),
- zadaj Zdenka Meden (Begunje),
- učiteljica Sonja Vrbec in
- zadaj Marija Martinčič (Dolenja vas).
- Janko Košir (Selšček),
- Niko Novak (Cerknica),
- Janez Debevc (Bezuljak),
- Milka Tekavec (Sveti Vid) in
- Ema Mele (Cerknica).
Druga vrsta:
- Joža Zalar (Martinjak),
- zadaj Mira Dovjak (Dolenja vas),
- Minka Brezec (Bezuljak),
- Metka Obreza (Cerknica),
- Vojko Dobrin (Cerknica) in
- Janez Klančar (Cerknica).
Viri:
- Jelka Brence
- Pavla Ponikvar
- Vojko Dobrin
Kraj: Cerknica
Datum: 1958/59
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Marica Košir
Skenirano: 24. 1. 2013
Oblika: fotografija
Zadnji desno v prvi vrsti, ki drži ključ, je Anton Debevec – Gornji Kotov Tone iz Bezuljaka. Janez Debevec – Boštjanov iz Bezuljaka pa je skrajni desni fant v prvi vrsti.