1979 Rakek – Dojc na železniški postaji

Legendarni dojc, TAM 4500 na železniški postaji Rakek. Bil je v lasti rakovškega prevoznika Antona Ravšlja, ki je z njim prepeljal na stotine ton tovora, med drugim tudi klaftre. Fotografija prikazuje še skrajno neurejene površine na tovornem delu postaje, kjer so bila blatna jezera in vsa nesnaga, ki je padala na tla med pretovarjanjem tovora.

TAM je bil formalno ustanovljen kmalu po koncu druge svetovne vojne v Mariboru na Teznem, kjer so imeli Nemci med vojno tovarno letalskih delov. Prva velika prelomnica je bila leta 1957, ko je TAM podpisal licenčno pogodbo z zahodnonemško tovarno Klocker-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjaka Magirus-Deutz A 4500 oz. TAM 4500. Tovornjak je imel vgrajen zračno hlajeni dizelski motor z močjo 85 konjskih sil, kar je zadoščalo za najvišjo hitrost 75 km/h. Poraba goriva je znašala med 15 in 20 litrov na 100 km.

Vzdevek dojc je dobil po nemški matični tovarni Deutz. Dali so mu ga vojaki Jugoslovanske ljudske armade, ker je bil več desetletij njihovo osnovno prevozno sredstvo. Le kdo od fantov se ni peljal z njim, ko je služil vojaški rok? Še jaz sem se, pa sem vojaški rok služil v Slovenski vojski. Vzdevek dojc se je nato prijel tudi pri civilnih tovornjakih.

Oznaka na hladilnih režah TAM 4500 pomeni, da ima dojc neto nosilnost 4,5 tone.

Skozi desetletja proizvodnje se je dojc posodabljal, izdelanih je bilo še več njegovih izpeljank z močnejšim motorjem in večjo nosilnostjo: TAM 5000, 5500 in 6500. Najmočnejši in hkrati zadnji dojc je bil predstavljen leta 1978 z motorjem, ki je imel 170 konjskih sil in nosilnost 8 ton. Zaradi zastarele konstrukcije tovornjaka in novih razvojnih programov tovarne TAM je zadnji dojc tekoči trak v Mariboru zapustil leta 1984.

Avtoprevoznik Anton Ravšel je mojemu dedu z dojcem večkrat pripeljal zvrhan tovornjak žaganja, da je bila živina v hlevu na suhem. Ko ga je skipal, ga je bilo za celo dvorišče. Ne spomnim se, od kod ga je pripeljal, verjetno z Bresta. Se pa spomnim, da me je ta dojc zelo navdušil, zato sem se skobacal v kabino. Na vsak način sem hotel zavrteti volan, a se ob mirujočem dojcu sploh ni hotel premakniti. Dojci niso imeli servo volanov in voznik je moral imeti mišice v rokah, da je sprednjo os obrnil pri stoječem tovornjaku. Danes se volan s pomočjo servo motorja lahko obrača le z mezincem ene roke. Tehnika je res gonilo napredka, a z njo včasih več izgubimo, kot pa pridobimo. Postajamo namreč razvajeni in popolnoma brez mišic!

Slovarček:

• dojc: pogovorno ime za tovornjake TAM in Magirus-Deutz, ki imajo motor v “nosu” pred voznikovo kabino
• TAM: Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor
• klaftra: v skladovnico z dolžino 4 m in višino 1 m zložena razcepljena metrska drva; seženj

Viri:

• Brestov obzornik, XIII (30. 6. 1979), št. 141, str. 5
• https://autobusi.org/forum/index.php?PHPSESSID=glocb1tdeb5ut6tm7srj8prlot&topic=23691.0

Kraj: Rakek
Datum: junij 1979
Avtor: Jože Škrlj
Zbirka: Arhiv Brestov obzornik, Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Skenirano:
Oblika: datoteka