1971 Postojna – Gradnja perona

Gradnja prvega avtocestnega odseka Vrhnika-Postojna v letih 1970-1972 je zelo vplivala tudi na železnico, saj mimo naših krajev večji del potekata vzporedno. Postaja Postojna je zaradi neposredne bližine avtoceste zelo spremenila svoj videz. Za vedno sta bili izgubljeni kurilnica in obračalnica, a tema tega prispevka je gradnja novega perona.

Za tekoči železniški promet in varnost potnikov na postajah je zelo pomembno, da potniki na perone dostopajo izvennivojsko preko nadhodov ali podhodov. Nivojsko prečkanje tirov, kot je npr. na postaji Rakek, zahteva vso pozornost prometnega osebja, ker vlaki v času, ko potniki hodijo na ali s perona, ne smejo peljati po tirih, na katerih so potniki. Nivojski dostop na peron torej pomeni oviro v železniškem prometu in vlakom povzroča dodatne zamude, saj morajo zaradi “varovanja potnikov” pogosto čakati na uvoznem signalu pred postajo.

Legendarna češkoslovaška Tatra 138, nesporna kraljica slovenskih gradbišč v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, dovaža material za medtirni peron v Postojni. Proizvajali so jo v obdobju 1959-1971, poganjal pa jo je osemvaljni, zračno hlajeni, dizelski motor z močjo 133 kW. Njena posebnost so bila poševno postavljena kolesa, ko ni bila obremenjena s tovorom. Pri polni obremenitvi so se kolesa poravnala in bila pravokotna na cesto.

Težka motorna drezina št. 106, izdelana v Mašinski industriji Niš leta 1965. Namenjena je bila za vzdrževanje in gradnjo električne vozne mreže. Dizajn kabine je bil res po(ne)srečen: podobna je bila morski pošasti iz temnih globin oceana. Za kabino je imela posebno dvigalo za montažo vozne mreže. Drezina je bila leta 1992 razrezana za staro železo. Njena mlajša sestra pa je še vedno ohranjena in se že 30 let skriva na postaji v Pivki.

Postojna je sodoben medtirni peron dolžine 270 m s podhodom dobila še pred otvoritvijo avtoceste, konec leta 1972. S tem se je varnost potnikov in prometa na postaji bistveno izboljšala, le potniki so tedaj jamrali, da potrebujejo veliko več časa, da pridejo do perona. Ima pa ta peron tudi pomanjkljivosti: nahaja se v krivini, hišici, ki pokrivata stopnišče podhoda na peronu, pa onemogočata pogled strojevodje proti koncu vlaka. Speljevanje potniškega vlaka mora zato biti toliko previdnejše. Glede na današnje zahteve pa bi dostop na peron poleg stopnic moral biti opremljen še z dvigali za funkcionalno ovirane osebe, npr. na invalidskih vozičkih.

Slovarček:

• peron: infrastrukturni objekt preko katerega potniki vstopajo ali izstopajo iz vlaka
• kurilnica: območje, kjer so se zakurile parne lokomotive, preden so začele z vožnjo vlaka
• obračalnica: naprava za obračanje železniških tirnih vozil
• Tatra: češkoslovaška tovarna, ki med drugim proizvaja tudi tovornjake. Ime je dobila po gorovju Tatre
• drezina: železniško vozilo za vzdrževanje prog
• varovanje potnikov: ko potniki preko tirov dostopajo na peron, morajo vlaki, ki sekajo njihovo pot, običajno stati na uvoznem signalu pred postajo

Viri:

• https://en.wikipedia.org/wiki/Tatra_138

Kraj: Postojna
Datum: 17. 7. 1971
Avtor: Radivoj Pleterski
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 28. 9. 2014
Oblika: negativ 135