1956 Rakek – Nesreča motornika in avtodrezine

Nesreča dveh železniških vozil se je pripetila 12. novembra 1956 tik pred železniško postajo Rakek, ko sta čelno trčila dizelski motornik litorina in avtodrezina. O nesreči je pred leti že bilo nekaj napisanega, v nadaljevanju pa sledi še nekaj podrobnosti.

Železniške nesreče s smrtnim izidom so bile v preteklosti prepogoste, največkrat je bil vzrok človeška malomarnost železniških delavcev.

Vzdrževalno osebje v avtodrezini, ki je bila sicer pogosto službeno prevozno sredstvo med obema svetovnima vojnama, je opravljalo preglede kretnic na postaji Planina. Po zaključenem pregledu se je drezina po levem tiru odpeljala proti Rakeku.

Na Rakek je iz Postojne po nepravem levem tiru prispel vlak v sestavi italijanskega motornika serije FS ALn 56, ki je bil kasneje preštevilčen v serijo JŽ 813. Šlo je za enega od italijanskih dizelskih motornikov, ki so bili izdelani v tovarni FIAT leta 1938. JŽ so nekaj motornikov s prikolicami nabavile od opuščene lokalne železnice v bližini Genove.

Prometnik postaje Rakek je ob 13:52 uri dal motorniku odhod v smeri Planine, a vlakovna izvozna pot preko kretnic na desni tir še ni bila postavljena zanj, ker se je čakal prihod avtodrezine iz Planine. Motornik je speljal in ob tem prevozil izvozni signal, ki je kazal signalni znak “stoj”. Kretnika v postavljalnicah I in II (sredina) ter progovni mojster ob kretnici št. 1 so dojeli, da vlaka vozita eden proti drugemu in zato hitro začeli z dajanjem signalnih znakov za zaustavitev motornika. Strojevodja na litorini jih ni videl in peljal vlak namesto po desnem tiru, po levem, po katerem je prihajala drezina.

Čelno trčenje se je zgodilo nekaj minut pred 14:00 v useku med Rakekom in Ivanjim selom, v bližini obokanega kamnitega nadvoza. Nesreča je zahtevala smrt dveh železničarjev v avtodrezini. Vzrok pa je bilo dovoljenje prometnika za odhod vlaka in to kljub temu, da izvoz na signalnovarnostni napravi še ni bil postavljen. Svojo odgovornost pa je z neodzivnostjo nosilo tudi železniško osebje v vlaku, ki ga ni pravočasno ustavilo.

Pogled na popolnoma uničeno železničarsko avtodrezino, ki je bila takoj kasirana. Poškodovana je bila tudi litorina, a ne v tolikšnem obsegu, da se je ne bi dalo popraviti. Pred kratkim je bila nabavljena v Italiji.

Avtodrezina je bila po nesreči v profilu sosednjega tira, zato je bila proga nekaj časa popolnoma zaprta. Litorino in avtodrezino so po analizi nesreče umaknili na postajo Rakek. Na litorini je viden železniški grb, ki se je uporabljal v letih 1948-1968. Krasita ga rdeča zvezda in krilato železniško kolo, ki je zaščitni znak železničarjev po celotnem svetu.

Zaradi nedostopnosti po cesti do mesta nesreče, so si železničarji pomagali z manjšimi tirnimi vozički. V času nesreče so bili na medpostajnem odseku Planina-Rakek že postavljeni stebri električne vozne mreže za elektrifikacijo proge. Elektrifikacija med Rakekom in Logatcem je bila zaključena šele maja 1959.

Zadnja železniška nesreča s smrtnim izidom se je zgodila 14. julija 1984 v Divači. Velja za najhujšo železniško nesrečo v naši novejši zgodovini. Umrlo je 31 ljudi in še 34 je bilo poškodovanih. Železniški promet sicer velja za enega izmed najbolj varnih načinov prevoza, a 100 % varnosti na železnici nikakor ni mogoče zagotoviti.

* Prispevek je bil napisan pred nekaj tedni, ko se še ni zgodila zadnja nesreča pri Postojni v decembru letos (op. ur.).

Slovarček:

• litorina: italijansko poimenovanje dizelskih ali električnih motornih vlakov (garnitur)
• avtodrezina: železniški tirni avtomobil za vzdrževanje in preglede prog
• FS: Italijanske državne železnice
• ALn: lahki dizelski motornik
• JŽ: Jugoslovanske železnice
• kasirati: odpisati iz prometa

Viri:

• Železniški vestnik, 1956

Kraj: Rakek
Datum: 12. 11. 1956
Avtor: Okrajni ljudski odbor, Tajništvo za notranje zadeve, Kriminalistična tehnična centrala
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 23. 9. 2014
Oblika: 4 fotografije