1920 Begunje – Recept

Ana Leskovec – Farbarjeva iz Dolenje vasi je v zimah od 1920-1930 obiskovala kuharski tečaj v Begunjah pri Cerknici. Recepte si je zapisovala v zvezek.

Naše stare mame in mame so vse imele zvezek, v katerem so bili zapisani recepti za kuho in slaščice. To je bil dodaten pripomoček poleg kuharske knjige. Te so bile drage in jih je bilo treba paziti. Poleg tega so po navadi recepti v knjigah komplicirani in vsebujejo sestavine, za katere kmečka ženska še slišala ni. Mama je enkrat kupila kuharsko knjigo Ivana Ivačiča. So jih na Brestu prodajali – ugodno. Tri kile je vagala in boh ne daj, da bi ti padla na nogo. Recepti pa (ne)uporabni v vsakdanjem življenju: polnjene artičoke, postrv na provansalski način in podobne zadeve, ki smo jih v socializmu jedli vsak dan. Mater! Še vedela nisem, kaj je artičoka, kaj šele, da bi jo videla in znala pripraviti. Čudi me, da je knjigo kupila, ker ni dala nič nanje. Niti enkrat nismo skuhali po receptih iz nje. Ob prvi priliki, ki je sicer nastopila šele čez mnogo let, se je je rešila in jo podtaknila moji snahi.

Zvezek pa je bil vsestransko uporaben in rabljen. To se je videlo na prvi pogled, saj je izgledal, kot bi ga kravi iz ta zadnje potegnil. Popisan je bil do zadnje strani. A to še ni vse. V njem so bili tudi manjši lističi z dodatnimi recepti. Ti so imeli inovativna imena: biskvit Marija Dobrinava, Baragava, biskvit Malgovi, biskvit Japcava Marija, biskvit Pepa itd. Ampak biskvit je biskvit ne glede na ime: moka, cukr, jajca, putr, včasih olje ali mleko, pecilni prašek in če želiš temnega še kakav. Pravzaprav je bila tedaj margarina, ker je bil putr drag in nezdrav, dokler niso ugotovili, da je margarina iz nafte in je manj zdrava kot putr. Ti recepti so bili normalno zapisani: 20 dkg ali dek nečesa, eno jajce ali jajc, deci mleka. Vseh dvesto receptov ni dovolj in je včasih treba poizkusiti kaj novega. Pa si pomagam z internetom. Tam so že prešaltali na srbski sistem torej na grame. In vam povem, da imam z grami težave, z mililitri pa sploh. Višek je pa bil, ko je v nekem receptu pisalo 70 gramov jajc. Tistemu, ki je to napisal, bi vrgla celo škatlo njih v glavo. S škatlo vred. A zdaj naj pa še jajca vagam? Z lupino al brez? Huje je le, če piše dve jajčki. Še bolj me je pa razkurilo, ko je v nekem receptu pisalo 200 gramov vode. Pa koga vi zaj***te? Pri vodi je sicer jasno. Toliko se pa še spomnim iz fizike: en deci vode je deset dek. Kaj pa mleko, olje in podobne zadeve? Pejte vi mal nekam! Zvezek je zvezek, čeprav je ofucan k turška fana. So pa recepti v njem normalni.

Ko boste naslednjič pekle za praznike, imam fajn recept za sadno torto:
– skodelica vode
– skodelica sladkorja
– 4 velika jajca (ne 70 gramov)
– 2 skodelici suhega sadja
– skodelica moke
– čajna žička pecilnega praška
– čajna žlička soli
– limonin sok
– lešniki
– 2 litra ruma (lahko tudi viski ali v sili navaden šnops).

Poskusi rum, da preveriš, če je prave kvalitete. Nalij si velik kozarec. Ponovi še dvakrat. Prižgi mikser, zmešaj skodelico masla v veliki puhasti skledi. Dodaj čajno žičko sladkorja in stepaj naprej. Prepričaj se, če je rum še v redu. Pokusi še en kosarec. Ugasni mikser. Zlomi dva zajca in daj v skledo in zmešaj v skledo suho sadje. Všhi mežalc. Še sse sadje satika, moli, da ze bo ishubilo. Pokusi rum, da preveriž obšutlivost. Polej vmežaj dve šalci zoli. Al kr neki, komu mar. Provej rum. Presej limonin sok in spelji lešnike. Dodaj eno šlico sukra al kar najdeš. Namasti pečico. Všgi protfan na 350 stopinj. Ne posabi stepst miskerja. Vrž skledo skoz okn. Spet provej rum. Pejd spat. Kdu pa sploh če sadno torto?!

Kraj: Begunje
Datum: 1920-1930
Avtor: Ana Leskovec
Zbirka: Ana Leskovec – Farbarjeva
Skenirano: 9. 7. 2015
Oblika: dokument