1932 Dane – Marija Kandare, posestnica, gostilničarka in lastnica opekarne

Vsaj zadnjih sto let je bilo v Danah vedno najmanj dvoje ali troje žensk z imenom Marija Kandare. Da je bilo bolj pestro in so jih lažje razlikovali pa so jih klicali Marija, Mica, Micka, Meri, Marička, Mima, Mimica, Mika … kot drugod, ko je šlo za preobilico Marij. Nekatere so bile rojene v Danah, druge so prišle kot neveste.

Tako je bilo tudi z Marijo/Micko (?) Tur(e)k z Ravnika na Blokah, Milavčevo po domače, ki se je poročila s Feliksom in postala Marija Kandare. Ne vem, kako so jo klicale vrstnice in vaščani, njeno uradno ime pa se je do danes ohranilo na modri kuverti natisnjeno skupaj z naslovom njenega podjetja iz medvojnega časa. Ko je ovdovela, je namreč postala posestnica in lastnica Jakopcove opekarne, ki jo je dolga leta bolj ali manj uspešno vodila, vse do vojne.

Rojena je bila leta 1887, umrla pa leta 1974, stara 85 let. Njene slike nimamo, lahko jo le nekoliko opišem po drobceni sličici iz unikatne rodbinske knjige, ki so jo ustvarili njeni ameriški daljni sorodniki po moževi strani ob obisku Slovenije leta 2016. Bila je štiri leta mlajša od moža, okroglega obraza, pravilnih potez, bistrega pogleda in temnih las, ki jih je gotovo spletala v kito in spenjala na zatilju. Najbrž je bila precej krepke postave, vsaj sodeč po vratu, ki se poleg glave še vidi na sličici.

Kuverto z natisnjenim imenom lastnice in njeno dejavnostjo so ohranili v Jakopcovi hiši. Take je Marija Kandare uporabljala za uradno dopisovanje od leta 1931 do konca vojne, ko je opekarna prenehala delovati in tudi gostilna se je le nekaj po njej zaprla.

V stari hiši se je poleg podpisanega strešnika, ohranil tudi čudovito oblikovan neke vrste žig z začetnicama M in K, ki se po vsej verjetnosti nanašata na priimek in ime lastnice opekarne.

To je zrcalna slika žiga s čudovito oblikovanima prepletenima črkama M in K, ki jo je izmojstril urednik te spletne strani Miloš Toni. Gledamo torej tisto, kar je ostalo na podlagi, ko je bil žig odtisnjen. Žig ni gumijast, ampak kovinski, ne prav velik, mogoče 5×5 cm in ni čisto jasno, kako in kje so ga uporabljali. Nekako se mi zaradi distančnikov ob robu ponuja misel, da so ga odtisnili v mehko opeko, ki je začela ali končala serijo, čeprav so na njem sledi modre barve in ne gline. Lahko pa je preprosto služil samo na papirju pri dopisovanju … V ostrih kotih med vijugami črk pa so res ostanki nekakšne mase, ki pa je, tako kot barva, tja lahko prišla tudi pozneje …

V Jakopcovi hiši se je ohranil tudi nenavaden in zelo lepo oblikovan predmet iz roževine. Ali je domnevni črnilnik sodil k žigu, prav tako ni jasno. Čisto mogoče je, da je iz roževine skrbno izdelana priprava mnogo starejša, vsekakor pa je podobna predmetu na sliki v knjigi Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem na strani 371, ki je opisan kot črnilnik iz časa, ko se je v Danah rodil Jurij Kosmač (1795 – 1872), knjižničar, pesnik in dopisovalec v Slovenski glasnik in Kranjsko čbelico, Prešernov sodobnik in predmet enega od njegovih epigramov …

Domnevni Jakopcov črnilnik ima na obeh zašiljenih koncih vrezan navoj, ki se je privil v ustrezno odprtino na mizi, kadar je bil v uporabi. Navoj je tudi na obeh delih črnilnika, kar je omogočalo, da se je posodica tesno zaprla in se črnilo ni izsušilo ali polilo. Zanimivo, da sta se kar dve podobni napravi ohranili prav v Danah. Ju je mogoče izdelal domač obrtnik ali sta bili nekje kupljeni sočasno? Kako dolgo sta bili v uporabi? Surovina – roževina – je res bila na kmetih lažje dosegljiva, toda raba je bila namenjena bogatejšim hišam, kjer so delovali izobraženi ljudje, Dane pa so bile pretežno kmečke – ne pa tudi siromašne.

Kako pa je bilo biti podjetnica v tistem času, ko je bolj ko ne po sili to doletelo Marijo Kandare? Ko je ovdovela, je imela 44 let in pet ali šest otrok; najstarejša je bila hči, ki je imela ob očetovi smrti 11 let, najstarejši sin 8 let. Je imela Marija kakšno pomoč, sorodnico ali deklo, varuško? Hlapca? Glede na dobro stanje uspešne domačije bi pričakovali, da je. Pokojni mož je včasih tudi komu posodil kak denar in do smrti ni vsega dobil nazaj. Vsekakor so tudi takrat imeli v opekarni pri Jakopcovih zaposlenega italijanskega delavca, ki pa je predvsem skrbel za svoje dobro. Kdo je Mariji svetoval v gospodarskih zadevah? Kdo pomagal pri poslih z opeko? In gostilno? Je imela sama kakšno znanje, mogoče trgovsko ali gospodinjsko šolo? Kako se je znašla v času, ko je bila slaba reklama za domačijo, če je bila ženska njen gospodar, čeprav so znani tudi primeri zelo uspešnih gospodaric tistega časa (Angela Palčič, poročena Tišler v Markovcu, na primer). Pogosto so jih goljufali ali izkoriščali drugi podjetniki ali njihovi delavci, biti so morale zelo skrbne in stalno na preži – tako si predstavljam. Tej Mariji Kandare čisto nič ne zavidam – poleg tega, da je imela čredico majhnih otrok, je morala skrbeti za kmetijo in gozdove, opekarno in gostilno … Ne bi se čudila, če bi kdaj zašla tudi v kakšno zagato.

Viri:

• Slovenija 2016, zasebna knjiga oz. tiskan album, last družine Kandare Darka
• Darko Kandare, Dane, december 2023, ustno
• Janez Kebe: Loška dolina z Babnim Poljem, zal. Družina, Lj., 1996

Kraj: Dane
Datum: 1932, fotografirano dec. 2023
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Darko Kandare
Skenirano: —
Oblika: trije predmeti iz zbirke Darka Kandareta