Skip to content

1959 Kozarišče – Čoke gredo vlačit

1. 02. 2012
tags: ,

konjska vprega Jagrovega Rikota

Čwake grjədo vlačət, je opisal zetovo delo Jagrov France. Zet Riko je bil furman.

Danin oče – Šajn Henrik, ki so ga klicali Riko – se je tu ravno odpravil v gozd vlačit. Konje je  zapeljal pred hišo (na Lončarjev plac) in samo na pol oširal, saj se mu je mudilo  k Jernajevcu (v gostilno čez cesto) namočit včerajšno gobo,  ali drugače povedano, v gostilno k  sosedu je zavil  na dva deci, preden je odrinil od doma.

Hodil je vlačit za gozdno  (gozdno gospodarstvo) v Leskovo dolino in okolico. Furmani so si med tednom v gozdu kuhali sami. Riko je hčerki večkrat pripovedoval, kako si je kuhal v kotličku žgance, ki jih je zabelil s slanino (s špjeham). Primorci so bili zanani po tem, da so znali žgance  skuhati najbolje. Žganici so bili najpogostejša jed, včasih pa  so si skuhali tudi kaj drugega, na primer fižolovko.
Med tednom je spal v štalah v Leskovi dolini ali v kakšni  gozdni baraki  v okolici, odvisno od tega, kje so delali.  Barake so bile še v Stiski, na Anini poti so bile Nove Juršče, pa v Bički gori, na Gašperjevem hribu, na Beli vodi; na Mežališču pa so spali v kasarni. Pogosto so spali tudi na Hrvatovem hribu – tam so bile štale povsem na meji z Italijo.

Henrik Šajn, r. 1923  na Jurščah, se je v Kozarišče, k Jagrovim, priženil leta 1949. Franc Šumrada  je bil Danin stari oče.  Danes je hišni priimek Antončič, po Daninem možu.  Domače hišno ime Jagrovi pa se je obdržalo iz začetka 18. stoletja, ko je eden od hiše  pomagal pri grajskem lovu.

Na vozu ima v koših naloženo seno. To je bila  enotedenska zaloga krme (furta) za konje. V žaklju ima slamo, ki je v gozdu služila tako za steljo (nastilu) konjem kot za furmanovo posteljo. Nekje ima še vrečko z zobanjem, običajno je bil to oves. Ta dodatek konjem je bil za moč, brez tega niso dobro delali (najso vlajklə). Koruzo so uporabljali samo v slili, ker so se konji po njej preveč potili (močili). Kotliček za žgance je pritrjen pri strani voza.
Konja sta  poznala furmanove navade, mirno sta čakala na lastnika. Dobri furmanski konji so poznali običajne poti, zato so se nemalokrat kar sami ustvili na znanih mestih za počitek – to so bile najpogosteje furmanske gostilne.Zadaj na hiši se da razbrati hišno št. 28.

V Slovenskem etnografskem muzeju  so pod sliko zabeležili  “Čoke gredo vlačət” v Leskovo dolino. Kozarišče 28, Franc Šumrada.

Slovarček:

  • čwake grjədo vlačət: čoke gredo vlačit
  • špeh: slanina
  • futr: krma
  • nastilu: stelja
  • najso vlajklə : niso vlekli
  • kwajnə  so se močilə: konji so se potili

Viri:

  • Dana in Jože  Antončič

Kraj: Kozarišče, Lončarjev plac
Datum: 1959
Avtor: Marija Makarovič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej,  F0001290/II
Skenirano: neznano
Oblika: skenirana datoteka

2 komentarja leave one →
  1. Anonimnež permalink
    1. 02. 2012 17:51

    Na drugi strani voza se mi zdi da visi tudi “letirna” -petrolejka.
    Včasih so konji kar sami prišli domov, če se je gospodar predolgo zadržal v oštariji. Zelo pametne in poslušne živali.

    Všeč mi je

  2. Janja Kozarka permalink
    2. 02. 2012 07:28

    Pa bo menda res petrolejka.
    Kar srh me spreleti, ko pomislim, da so si do svetlobe pomagali s pretrolejkami, poleg pa vse polno sena, slame….

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: