1937 kraj neznan – Stavka

Ta fotografija neznanega avtorja je iz predvojnega časa, mogoče leta 1937, 1938 ali še prej, v Loško dolino pa jo je po vojni prinesla Francka Vesel, ki je bila rojena na Milanovem Vrhu in tam preživela mladost. Sliko je skrbno hranila do smrti, ko je prešla v last nečaka. Sedanjemu lastniku slike sta oče in teta rekla le, da je na njej stavka, kaj več pa ne.

Na sliki so – na z “mačjimi glavami” tlakovani ulici ali drugem javnem prostoru – sami odrasli moški v delovnih oblekah, eden v ospredju pa drži papirje in kakor da bere z njih. To bi se nekako ujemalo s predstavo o stavki in stavkovnih zahtevah, vendar pa na sliki nikogar ne poznamo in tudi kraj dogajanja še zdaleč ni znan. Milanov Vrh zagotovo ni, ker tam ni bilo nadstropnih hiš z balkoni, tudi takih ulic ne. Slika je pripotovala od drugod in je na njej morda kdo, ki ga je poznala teta Francka Vesel – ali pa niti to ne.

Je slika vendarle v kakršnikoli zvezi z žagarskimi delavci Gorskega Kotarja, morda Milanovega Vrha? Slavko Malnar, poznavalec zgodovine teh krajev o objavljeni sliki meni, da nikakor  “… ni iz čabranskega področja, kajti takih hiš, kot so v ozadju, ni bilo pri nas. Tudi po obleki in fizionomiji se ve, da slika ni od nas.”

Stavke pa so vsekakor bile tudi tukaj. Na spomeniku na Milanovem Vrhu piše, da je bila tam prva stavka žagarskih delavcev leta 1928. Očitno so sledile še druge. Vemo, da je bila na Špetnakovi žagi na Milanovem Vrhu leta 1937 stavka, ki je trajala po navedbah tamkajšnjih delavcev vsaj štirinajst dni, >mogoče pa jih je bilo tudi več.

Na spomeniku na Milanovem Vrhu piše:

*NA OVOM JE MJESTU 1. V. 1928
ORGANIZIRAN PRVI ŠTRAJK PILANSKIH RADNIKA
U BORBI ZA SVOJA PRAVA.
OSV Čabar, U ČAST 20 GOD. NAR. REVOLUCIJE

Slavko Malnar pripominja še: “Stavkali so samo delavci na žagi, ne pa gozdni delavci, niti furmani. Povod za stavko so bile nizke plače, ki so se v desetih letih le minimalno zvišale”.

Ko beremo o položaju žagarskih delavcev na Milanovem Vrhu, so predstave in spomini pogosto nasprotujoči: Žagarjevi so veljali za dobre plačnike, po drugi strani so plačevali (vsaj deloma?) z lastnim denarjem, ki so ga delavci lahko porabili (le?) v njihovih kantinah. Delavci so stanovali brezplačno v hišah, ki so bile last tovarnarja. Vendar po štiri družine v eni hiši. Zahtevno preskrbo z vodo na Milanovem Vrhu so zadovoljevali na različne, ne vedno preproste načine. Imeli so šolo za otroke, vendar le dva meseca na leto … Vsekakor v spominu na vprašanje, kakšno je bilo življenje v teh krajih zadnja leta pred vojno, ostaja vzklik: “Buščina, taka da ni za povedati!”

Vendar pa je moralo biti stanje vsaj v začetnem obdobju delovanja parne žage bistveno boljše, podjetje rentabilno in trgovina z lesom zelo donosna, stanje za delavce pa veliko ugodnejše, drugače se ljudje ne bi priseljevali in naselje se ne bi tako razširilo … Delavci na Milanovem Vrhu so bili organizirani v sindikatu Seljačka sloga in ob vsaj eni od stavk je prišlo tudi do konflikta med orožniki in delavci, zahtevam pa ni bilo ugodeno.

Razlogi za stavko so vsaj v zadnjem desetletju pred vojno torej bili tudi na Milanovem Vrhu, tudi če odmislimo svetovni gospodarski položaj in dogajanja v Evropi. Leto 1938 je bilo razburkano in ni obetalo nič dobrega. Hitler je priključil Avstrijo in se pripravljal na osvajanje Evrope, podobno je deloval Mussolini v Italiji oziroma severni Afriki, v Španiji je divjala državljanska vojna – bilo je kot brbotanje vulkana, ki napoveduje izbruh kataklizme … tega leta je bila Špetnakova žaga na Milanovem Vrhu požgana, kot je bilo že večkrat zapisano. Slavko Malnar, poznavalec zgodovine Gorskega Kotarja, je zapisal:

Veselovi moški so požig komentirali takole: Žaga na Milanovem Vrhu ni imela nobene perspektive več. Že zdavnaj nameravana gradnja železnice je bila zaradi upora furmanov opuščena, stroški so postali preveliki, da bi bila žaga dovolj donosna … Zapomnili so si tudi vzklik lastnika, ki ga je po požigu namenil svojim delavcem:”No, zdaj pa štrajkajte!”

Ohranila se je še naslednja anekdota, ki pa naj bi se zgodila nekje po letu 1930:

Tak odziv je osupnil ljudi in ga niso nikoli doumeli …

* “Na tem kraju je bila 1. V. 1928 prva organizirana stavka delavcev na žagi v boju za svoje pravice. OSV Čabar, V počastitev 20-letnice ljudske revolucije.”

Slovarček:

• buščina: siromaštvo, uboščina

Viri:

• Slavko Vesel, Pudob, junij 2024, ustno
• Slavko Malnar, Ravnice, junij 2024, pisno
• Slavko Malnar: Življenje v preteklosti – Život u prošlosti, Matica hrvatska, Ogranak Matice hrvatske u Čabru, Ravnice 2013

Kraj: ni znan
Datum: ni znan, domnevno okoli leta 1937, 1938 ali celo prej
Avtor: ni znan
Zbirka: Slavko Vesel
Skenirano: 2. 6. 2024
Oblika: fotografija