1960 Studenec – Žetev

Na sliki je žetev pšenice, mogoče pa ovsa, okrog leta 1960 na polju vasi Studenec. Na desni strani je del Velikega vrha, v ozadju v sredini je Beticova hiša na začetku sedanje Nove vasi (uradno Veliki vrh), desno Novski hrib in Bradatka v ozadju.

Želi smo žito Žgajarjeve Ančke na njivi, ki ji rečemo Srednica.

Iz mladih let se še spominjam ročne žetve žita s srpom. To je bilo eno najnapornejših opravil na kmetih. Ni čudno, da smo takrat rekli, da ženska podpira tri vogale pri hiši.

Ko je žito dozorelo, so se ženske dogovorile za pomoč pri žetvi. Srp so imele v roki izključno ženske. Želo se je v lepem vremenu, potem ko se je rosa posušila. Žanjice so se nato v največji sončni pripeki skoraj do tal sklanjale in s srpom spodrezovale suho slamo, med katero je bil raznovrsten bodeč plevel in semena, ki so se lepila na preznojeno kožo.

Pred žetvijo je moral biti srp sklepan in nabrušen, za kar je poskrbel gospodar. Žanjice so imele, tako kot kosci, vsaka svoj osovnik in oslo za brušenje srpa. Kadar se je skrhal, torej je začel slabše rezati, ga je morala nabrusiti. Za to opravilo so morale imeti ženske posebno spretnost, sicer je hitro prišlo do poškodbe.

Tudi povrestlo so morale znati narediti! Primeren šop žita so pod klasjem zavile in vsako polovico šopa obrnile v nasprotno smer in ga položile na tla za seboj. Nato so nažeto žito polagale na povrestlo in ob primerni količini končale.

Moški so vezali snope in jih zlagali za odvoz. Zlagalo se jih je v dve vrsti, tako da je šel voz z živinsko vprego po končani žetvi, med vrstami in se je snope z obeh strani nalagalo naj.

Žito je bilo treba pred mlatvijo še posušiti. V navadi so bili trije načini sušenja: snope se je zdevalo v ostrnice, v štante v kozolcu ali pa so jih zlagali v žitne kopice, ki smo jim rekli področnice.

Ko je bila žetev končana pri eni hiši, se je nadaljevalo pri naslednji. Takrat je bilo veliko takih del, pri katerih so si ljudje med sabo pomagali in so bili zelo povezani. Kljub težkemu delu so lepo živeli, bili povezani in se družili. Takrat je še veljalo načelo: delaj, da boš imel s čim pomagati svojemu bližnjemu.

Sam imam takšne spomine na žetev iz rane mladosti tja do konca najstniških let. Najbolj mi je ostal v spominu tisti vonj po žitu in sušečem plevelu. Ob zaključku je bila malica in sreča, zadovoljstvo in olajšanje mame, ki se ni nikoli pozabila zahvaliti bogu za uspešno opravljeno delo.

Kasneje so prišli stroji in se je vse spremenilo.

Žagarjeva Ančka in in Šuštarjeva Francka

S snopom v roki stoji sosedova Boža Rot, žena fotografa, ki je napravil to sliko. S hrbtom je obrnjen sin Božo, za desni ženski pa nisem čisto prepričan, čigavi sta.

Slovarček

• povrestlo: šop slame, s katerim se je žito zavezalo v snop

Prispevek je napisal: Bojan Kraševec.

Kraj: Studenec
Datum: 1960
Avtor: Slavko Rot, Studenec
Zbirka: Bojan Kraševec
Skenirano: 1. 8. 2024
Oblika: fotografija