1935 Grad Snežnik – Botrica Greta

Pred pristavo gradu Snežnik je okoli leta 1935 ali še prej neznan fotograf posnel gosposko družbo, kjer je le en gospod v klobuku, vsi drugi, razen starejših dam, pa nosijo vojaške – mornariške ali pač samo moderne kape s ščitniki, šapke. Zakaj je tako, lahko le brezplodno ugibamo … Gospoda se je tudi v Loški dolini rada obiskovala ob raznih praznikih in pomembnejših dogodkih in to je bil najbrž eden od njih. Slikani so pred negovanim zelenjem ob zidu visoke zgradbe. Je v medaljonu med obema polkrožnima oknoma, obrobljenima z rdečimi (?) zidaki, merjaščeva glava, ker je hiša v ozadju lovska pristava?

Postavna mlada ženska, ki v beli šapki stoji v sredini, je Margareta pl. Schollmayer – Lichtenberg, Kočovska Greta ali grofica Greta, kot so ji rekli domačini. Kako je njena fotografija pristala v zbirki družine Martinčič iz Starega trga? Preprosto: sliko je grofica Greta (rojena 10. 6. 1893 na Mašunu, umrla 29. 11. 1962 v Avstriji) podarila svoji birmanki Angelci Onušič iz Viševka za spomin. Greta, ki svojih otrok ni imela, je bila znana po tem, da je bila krstna ali birmanska botra številnim otrokom svojih uslužbencev in njihovih sorodnikov, posebno iz vasi, ki so gravitirale h Koča vasi, kar je Viševek nedvomno bil, saj je Koča vas dolgo imela celo hišno številko Viševek 1. Leta 1933 rojena Angelca je bila nečakinja Antona Onušiča, zaposlenega v Koča vasi, ki je živel v bližnji Vrhniki. Isto birmansko botro je imela Angelčina dve leti starejša sestra Micka, ki je tudi pozneje ostala na domu v Viševku.

Je moški v temni kapi zadaj mogoče Gretin oče Henrik pl. Schollmayer Lichtenberg? Preveza na očesu ali le temna senca je na pravi strani, višina in obris ustnic sta tudi podobna …

Biti krstni ali birmanski boter nekomu v krščanski tradiciji pomeni, da si mu v sili nadomestni starš in to je zelo pomembna in odgovorna vloga. Še več:

Boter, kot zastopnik celotnega občestva, svojega varovanca spremlja, da v povezanosti s skupnostjo postaja Kristusova priča. S svojo bližino v birmancu krepi občutek, da na svoji življenjski poti ni sam. Botrstvo pomeni duhovno in človeško bližino, ki jo boter ohranja predvsem z molitvijo za svojega birmanca. 

Boter je tisti, ki (staršem) pomaga pri uvajanju katehumena (= pripravnika) v krščanstvo: torej v krščanski način življenja in vključevanje v Cerkev. Zato je najprej sam zgled krščanskega življenja …

Ta ženska je teto lastnika slike spomnila na Špetnakovo Nušo, pri kateri je kot otrok pila kakav … Težko potrdimo domnevo, da je to gospa Ana Žagar Kurandić, rojena 1893 (Gretina vrstnica!), saj je ženska na sliki videti starejša, je pa res svetlolasa. Glede na obleke pa je slika lahko narejena tudi občutno pred letom 1935 … Poleg tega je Špetnakova gospa v času na sliki verjetno že živela nekje v Srbiji, bila poročena in imela sina, ki ga v skladu z visokimi merili in družbenim položajem ni smela sama dojiti in negovati … kot je nekoč veliko pozneje nekomu potožila. Vendar njena prisotnost tukaj tudi ni izključena, kljub temu da so bili Žagarji, čeprav zelo in vedno bolj premožni, iz meščanskega družbenega sloja, ne pa modre krvi. A denar zgladi vse razlike, poleg tega pa “denar in bog trobita v isti rog”.

Viri:

• Rajko Martinčič, Stari trg, maj 2025, ustno
• wikipedija

Kraj: okolica gradu Snežnik, Kozarišče
Datum: domnevno okoli 1935
Avtor: ni znan
Zbirka: Rajko Martinčič
Skenirano: 31. 5. 2025
Oblika: fotografija