1944 Paški Kozjak – Bundrov France na Paškem Kozjaku

Izrez s fotografije Jožeta Petka, posnete 19. 2. 1944 na Paškem Kozjaku, prikazuje mladega partizana Franceta Levarja z Dolenjega Jezera, o čemer je pisal komentator k prispevku 1944 Paški Kozjak – Jože Antončič z Vrhnike: “Fant na desni je po pripovedovanju mojega ata France Levar iz Dolenjega Jezera, Bundrou France. Slika je bila tudi na ovitku knjige Krvavi ali Rdeči sneg, ne spomnim se točno.”

Prišlo pa je še eno sporočilo:
“Če morda koga zanima, je fant skrajno desno s puško in v “titovki” Franc Levar – Bundrou, sosed iz Dolenjega Jezera. Spomnim se, ko mi je sam kazal sliko in s solznimi očmi povedal, da je na sliki on. Če se prav spomnim, je imel takrat 14 let in je bil kurir (ni preverjeno). Sem pa prepričan, da je to Bundrov France, saj mu je zelo podobna hči Vika. Če vas morda zanima kaj več, se lahko obrnete na sina Franceta, ki živi na domačiji na Dolenjem Jezeru (turistična kmetija Bela griva).
Lp Tadej Jerman”

Mogoče bo uspelo o življenjski poti tega mladeniča napisati več, pripravljenost je velika, samo še okoliščine se morajo poravnati …

In še čisto negotov namig iz megle: Ranjencu na nosilih naj bi bilo ime Matija Maček. Pozor, Matija Maček, ne Ivan Maček – Matija!

Ni se še zgodilo na tej spletni strani, da bi še tretjič objavili isto sliko, povrhu zelo znano in velikokrat objavljeno, vendar se zdi tako prav.

Tudi ta fant je prispeval svoj domoljubni delež v osvobodilnem boju, da njegov sin lahko nemoteno in spoštljivo goji slovensko ljudsko petje kot ga je naučila mati ter  varuje in nadgrajuje dediščino svojih prednikov …

Pogled na tega dečka je pretresljiv, čeprav ni bil edini tako mlad pod orožjem in tudi danes ali v bližnji preteklosti bi marsikje po svetu našli v vojaških vrstah komaj odraščajoče dečke, ne samo v Afriki. Vedno je tako, da bolj ko je vojska izčrpana, več je v njej mobiliziranih starcev in otrok …

Ne da bi kakorkoli načrtovala ali iskala, so se mi tudi na tej strani večkrat zapisale težke vojne zgodbe otrok, ki so jih  prizadele in zaznamovale za vedno, pa ne le njih, še njihove potomce tri rodove naprej.

Desetletja nazaj sem imela sodelavca, ki je pripovedoval, kako je dvanajstleten tekal s sporočili po nevarnih sovražnih področjih in takrat komentiral: “Najlažje so poslali nas otroke povsod, kamor si nihče drug ni upal … ” In enako stara ženska, ki je pripovedovala, kako se ji še po desetletjih vedno znova prikazuje pred očmi italijanski poboj v danskem peščenku, ki mu je bila nehote skrita otroška  priča …

Kaj pa je travmatiziralo nekatere sodobne vodilne svetovne politike, da so postali  emocionalno invalidni odtujenci in motenci brez najosnovnejše človeškosti, brez sposobnosti sočutja in vesti in se zato kar naprej in vedno bolj igrajo vojno?! In še vse tiste mehkužce, ki se jim v imenu volivcev tresejo hlače pred njimi in Mamonom, ki jih obvladuje?

Viri:

• Tadej Jerman
• 1944 Paški Kozjak – Jože Antončič iz Vrhnike
• 1942/43 Slovenija – Jože Petek, partizanski fotograf in organizator

Kraj: Paški Kozjak
Datum: 19. februar 1944
Avtor: Jože Petek
Zbirka: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Skenirano: —
Oblika: datoteka