1930 Babna polica – Ostrnice in grabljice

Na Babni Polici zdevajo ostrnice. Na lestvi je Jože Konc – Avguštinov. Grabljice in otroci so ostali brez imen.

Na spletni strani pounkufr o ostrnicah piše: »Preprost lesen pripomoček za sušenje sena na njivi, narejen iz vrha smreke ali jelke. To je od 3 do 4 metre visok olupljen, rogovilast vrh smreke ali jelke, ki je na spodnjem, debelejšem delu ošpičen. Poleti trdno zapičen v zemljo najpogosteje služi za sušenje sena in detelje, jeseni pa tudi za sušenje fižola ali žita. Enak izraz je v uporabi tako za obdeto kot neobdeto ostrnico.«

Naša mama je vedno rekla, da se seno suši na grabljah. Vsi smo jo ubogali. Po kosilu, ko so šli normalni ljudje eno kitico oddremat, smo šli mi obračat. Ponavadi na Demšarjevo njivo, ki je konkavna in je še veliko daljša, kot izgleda. Neki dan smo ravno začeli, ko se je mimo s traktorjem pripeljal Modičev Nejc, ki je obračal na svoji njivi. Ustavil je in vprašal, če obračamo. Vsi štirje hkrati smo rekli »ja«. Pokimal je, zaprl vrata traktorja, se pripeljal na njivo, enkrat dol, enkrat nazaj in je bilo končano. Tudi toliko ni ustavil, da bi se mu kulturno zahvalili. Za njim smo kričali »hvala«. Še enkrat hvala, Nejc, Ti si že pozabil, jaz ne bom nikoli. Dve uri bi se mučili na tisti njivi. Bili smo presrečni, da se nam ni bilo treba. Edino mama je imela mešane občutke. Bila je hvaležna, ker ji ni bilo treba obračati. Hkrati pa tudi malo žalostna, ker ni mogla. Njen hobi je bilo namreč garanje. Deležni pa smo ga bili še vsi ostali družinski člani.

Takrat, ko smo kupili traktor, smo kupili tudi priključke, ki so bili spravljeni v skednju. Naslednje leto smo imeli prvo revolucijo v družini. Midva z atom sva imela raje mir kot prav in sva delala ter molčala, včasih tudi godrnjala, če naju ni nihče slišal. Moj sin se je pa uprl rekoč: »Grablje za traktor bodo v skednju ležale, jaz bom pa na roke obračal?!« Ata je slabo videl in ni mogel ali znal priključiti grabelj na traktor. Ni bilo tako enostavno, kot je pri običajnih traktorjih. To je Tomo Vinković. Je res zagamano in sama se ne bi matrala. Bi raje na roke naredila. Ampak moj sin ne. Priključil je grablje in od tedaj je garal le on. Sicer sede, ampak smo tudi mi doma sedeli in je bilo blazno fino, ker nam ni bilo treba v njivski solarij. Mami je bilo včasih malo dolgčas pa si je našla kakšno drugo delo, saj je vedno govorila, da je dela polno le videti ga je treba.

Kraj: Babna Polica
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Župnija Stari trg
Skenirano: 28. 3. 2012
Oblika: fotografija