1935 Babno Polje – Kongresni križ in božji grob

Tudi ti dve fotografiji neznanega avtorja sta prilepljeni v album, namenjen rojakom, ki so se leta 1946 odločili za selitev z Babnega Polja na Štajersko v Apaško dolino, v spomin na rojstno vas in skupne pobožnosti.

Na prvi sliki je eden od križev, ki so bili postavljeni širom po Sloveniji ob II. evharističnem kongresu v Jugoslaviji, in je ostal v spominu kot kongresni ali ekumenski križ. Stal je na Otročjem hribu v Babnem Polju, nasproti cerkve svetega Miklavža … to je tam, kjer je skupina babnopoljskih otrok tistega strašnega julija 1942 poslušala streljanje na Vražjem vrtcu oziroma Slavini gmajni in vmes krike “Mama, mama!” V tisti gruči otrok je bil tudi mali Kobenclov Ivan, ki teh trenutkov nikoli ni pozabil in jih je ob žalostnem spominjanju omenjal še v zrelih letih …

Tudi spodnja fotografija je bila narejena najverjetneje še pred ali med vojno. Babnopoljka Jožefa Strle se natančno spomni podrobnosti:

Pri stranskem oltarju v cerkvi svetega Miklavža so tudi na Babnem Polju vsako leto na veliki četrtek izpostavili ležeči Jezusov kip in imeli obred božjega groba ali kot so rekli otroci, da gredo “bugca kuškat“.

Za ograjico, ob kateri stražita dva naslikana stražarja, leži mrtvi Jezus. Do njega vodita dve stopnici, pogrnjeni z vijoličastim blagom. Oltar in ograjica sta pregrnjena z vezenim prtom. Pred oltarno podobo sta na vsaki strani po ena svetla vaza s cvetjem, nato na vsaki strani cvetoči primuli. Nazadnje se ob straneh navzdol vijeta dva asparagusa. Gorijo dvakrat po štiri sveče, nad oltarjem pa so v loku pritrjene papirnate ali morda vmes tudi sveže rože in zelenje. Papirnatih rož pa takrat še ni izdelala Jakopova Alojzija, ki je prav tako zelo dobro obvladala to veščino, pač pa Zevnikarjeva teta. Nekje blizu božjega groba je tudi košarica, kamor verniki darujejo svoje novčiče ali kaj več, ko se pridejo poklonit mrtvemu Jezusu in izmolijo molitev ali dve. To je na veliki četrtek in petek, dan ko “gredo zvonovi v Rim” in se namesto njih oglašajo lesene raglje; je dan strogega posta, premišljevanja, kesanja, očiščevanja in pokore. Pri obredu je vsak pokleknil k božjemu grobu, poljubil Jezusov kip, pomolil in daroval, kar se je namenil. Kip je bil izpostavljen v četrtek, petek in soboto, ko so ga ob sedmih zvečer umaknili. Naslednji dan je šla procesija v cerkev, kjer so slavili Jezusovo vstajenje.

O svetem rešnjem telesu pa je šla procesija v Bukovico, do kapelice, potem nazaj do Rihtarjevih in pri farovžu zadaj, nato pa v cerkev. Punčke so posipale rožice in vse je trajalo od desetih do enih …

Za binkošti pa so rekli, da mora biti dež – da gredo ženske kavro sadit! Še župnik Črnugelj je v cerkvi opazil, da takrat žensk ni pri maši, ker kavro sadijo. To je bilo obsežno in pomembno delo, na stotine sadik je bilo treba vsaditi v mokro zemljo …

Slovarček:

• bugca kuškat’: bogca poljubljati

Viri:

• Jožefa Pepca Strle, Babno Polje, december 2025, ustno
• Janez Kebe: Loška dolina z Babnim Poljem, družina 1996

Kraj: Babno Polje
Datum: okoli leta 1939
Avtor: ni znan
Zbirka: Janez Poje
Skenirano: 27. 8. 2025
Oblika: album