1870 Postojna – Telegram Adolfa Obrese dr. Etbinu Henriku Costi

SLOVENSKI NAROD je v torek 31 maja 1870, št. 63 objavil na prvi strani poziv Slovencem pred prihajajočimi volitvami v Kranjski deželni zbor, kjer je med drugim prikazal kar sovražni odnos v Avstro-Ogrski do Slovanov, posebej še Slovencev:

POZOR SLOVENCI

…
Časi so nam Slovanom zoperni in sovražni. Kranjskemu zboru so vse predloženo postavo nepotrjene nazaj poslali. Kranjci so namreč v svojem zadnjem zboru postavo sklenili, naj se po Kranjskem Slovencem po slovenski v kanclijah piše, kakor to tirja že državna postava sama, za ktero pa se uradniki niso veliko menili. Ali kaj je dunajska vlada s to postavo storila? — Vrgla jo je nepotrjeno pod klop, in je odgovorila, da cesarskim uradnikom noče zapovedati, da bi slovenska pisma iz kanclij dajali. —

Druga postava, ktera je ravno tako pravična bila, kakor prva, in ktero je tudi deželni zbor kranjski ministrom v potrjenje poslal, tirja, naj bi začetne ali kmečke šole po Kranjskem in to samo tam, kjer sami Slovenci prebivajo, slovenske bile in naj bi se v njih vsi nauki po slovenski učili, pri nemških Kočevarjih pa in na nemških Fužinah da naj ostanejo šole nemške. Ali kaj je s to pravično in ravnopravno postavo ministerstvo storilo? — Vrglo jo je nepotrjeno pod klop!

Tretja krivica, ki so je Kranjcem, našim sorodnikom, je ta Deželni zbor v Ljubljani je v šolski deželni svet po svoji postavni pravici izvolil dva moža, ktera sta oba učena, oba spoštovana in po Kranjskem in drugod visoko čaščena, da bi ta dva niže šole vladala in nad njimi kakor svetnika čuvala. Ali kaj je dunajska vlada zopet storila? — Ni jih potrdila, morebiti samo za to ne, ker je eden duhovnik in ker drugega Dežman imenuje klerikalca; kajti ona moža se nista v ničem proti vladi ali postavam kedaj zagrešila.

Volitve v Kranjski deželni zbor so se vršile v obdobju taborskega gibanja, v borbi za slovenski jezik in Slovenijo. Narodna stranka na Kranjskem je 9. junija 1870 poslala telegram časniku Slovenski narod in za kmečke volilne okraje priporočila svoje kandidate. Tako je za področje Postojna, Planina, Lož, Senožeče in Bistrica v izvolitev priporočala dr. Costa iz Ljubljane in Matija Korena iz Planine. Oba sta bila tudi izvoljena.

V zapuščini dr. Etbina Henrika Costa, ki jih hrani NUK v Ljubljani, sta telegram in pismo, ki ju je poslal cerkniški župan Adolf Obresa. Ker ta dediščina še ni digitalizirana, so mi v NUK poiskali in skenirali oba dokumenta. V obeh dokumentih je uporabljen priimek Obresa.

27. junija 1870 je cerkniški župan Adolf Obresa iz Postojne, ves navdušen poslal dr. Costi telegram o rezultatu volitev v kmečko kurijo področja od Postojne, Bistrice, Senožeč, Planine, Cerknice do Loža:

Gospodu dr. Costa v Ljubljana

Število volivcev 98. Costa ima 97, Koren 98 glasov. Živila naša poslanca! Živila Slovenija! Obresa

Volitve so bile leta 1870 za Slovence ugodne, v Kranjskem deželnem zboru so imeli krepko večino:
– Slovenska stranka 23 poslancev
– Nemška stranka 13 poslancev
– Neodvisni 1 poslanec
Skupaj 37

Kranjski deželni zbor (nemško Krainer Landtag) je bil najvišji zakonodajni organ deželne avtonomije vojvodine Kranjske. Uveden je bil s februarskim patentom (26. 2. 1861), s katerim je avstrijsko cesarstvo stopilo v drugo ustavno obdobje.

Kranjski deželni zbor je sprejemal zakone, ki so bili v deželni pristojnosti. V pristojnost deželne avtonomije je spadalo kmetijstvo, javne zgradbe (zgrajene iz deželnih sredstev), dobrodelne ustanove (vzdrževane iz deželnih sredstev), občinske, cerkvene in šolske zadeve, zadeve glede opravljanja priprege, preskrbe in nastanitve vojaštva ter deželni proračun. Deželni zakon je stopil v veljavo šele po tistem, ko ga je potrdil cesar. Do leta 1873 je bilo v pristojnosti deželnega zbora imenovanje šestih poslancev v dunajski državni zbor.

Deželnemu zboru je predsedoval in ga vodil deželni glavar (nemško Landeshauptmann), ki ga je izmed članov deželnega zbora imenoval cesar. Za upravljanje tekočih zadev v času, ko deželni zbor ni zasedal, je bil pristojen deželni odbor, ki so ga sestavljali deželni glavar in še štirje člani. Po enega člana so izvolili vsak od treh zastopstev volilnih razredov, četrtega pa deželni zbor kot celota. Naloga deželnega odbora je bila upravljanje deželnega premoženja, vodstvo uradov deželne avtonomije, deželnih zavodov in ustanov.

Kranjski deželni zbor je štel 37 poslancev, ki so jih volile posamezne kurije.
– Veleposestniška kurija – 10 poslancev
– Mestna kurija – 8 poslancev
– Kmečka kurija – 16 poslancev
– Trgovsko obrtniška kurija – 2 poslanca
– Ljubljanski škof je bil kot virilist poslanec po svojem položaju – 1 poslanec
Skupaj 37

Viri:

• Slovenski narod, dLib.si

Kraj: Postojna
Datum: junij 1870
Avtor: Adolf Obresa
Zbirka: NUK
Skenirano: 15. 6. 2026
Oblika: datoteka