1956 Rakek – Telovadec

Na fotografiji je Sokol Metod Arko med treningom.

Kakšen prida telovadec nikoli nisem bila. V osnovni šoli sem imela telovadbo pet kot smo jo imeli vsi. V gimnaziji smo punce skušale »hvatati krivine« in se na vsak način skušale izogniti telovadbi. V ta namen smo za izgovor uporabljale menstruacijo. Prof. Vergel in prof. Borovina sta bila to teh težav uvidevna. Pred vsako uro nas je stal šopek v kotu telovadnice, in ko nas je profesor pogledal, smo v zboru rekle: »Sem bolna!« Zadeva rešena. Nekoč pa je ženskega profesorja za telovadbo nadomeščal tisti za fante. Ta pa ni imel posluha za naše težave in izgovore. Ko smo složno zapele, zakaj ne moremo telovadit, je dejal: »To je naravno stanje. Ala, gremo!« Dec hudičev!

Po končani šoli dolgo nisem telovadila, ker ni bilo treba. Z leti pa se začnejo mišice spreminjati v žolco, in ko greš po stopnicah, se rit trese kot puding. Neko poletje sem prišla z dopusta v službo tako baročno okrogla k Rubensov angelček. Vsem sem bila tako všeč. Sebi tudi, samo je bil en problem – nisem imela kaj obleči. Pa tudi mi niso dovolili, da bi kaj kupila. Sem milo gledala v mojo na tri četrt prazno omaro. Potem sem jih pa še slišala, da mi zato ni nič prav, ker si vedno kupim vse na knap (ne zato, ker sem debela) in da naj si zdaj kupujem eno številko večje obleke, ker se bom gotovo še redila, saj sem v meni. Kako so vsi pametni! Ali po domače povedano – lahko je s tujim k*** po koprivah mahat.

Pa to še ni bilo vse. Ko smo praznovali rojstne dneve od priženjenih otrok, sem se seveda basala kot nora. Ko pa naša na pol ta mlada (ker nista poročena) tako dobre sladkarije peče. In potem sem ponovno ugotovila, da sem uboga debela reva, ki nimam kaj obleč. Pa sem vprašala ta mlado, če bo delala z mano trebušnjake, ker je v dvoje lažje.

• Jaz jih naredim sto štirideset, reče.
• Jaz tudi. A imaš en teden časa?

Je rekla, da ga ima, samo potem je meni zmanjkalo volje in je ostalo pri tem, da sem debela. Pravijo, če kadiš, se ne rediš, ko pa nehaš, se pa začneš. Po tem poletju je prišla jesen za njo zima in januarja sem bila tako bolna, da mi še kadit ni pasalo pa sem tako nehala. Potem so bili vsi vzhičeni in srečni. Kako je bilo meni, pa ni nikogar brigalo. Trpela sem kot Kristus. Nekoč sem vprašala našega receptorja, ki je tudi včasih kadil, če kaj pogreša cigarete, pa je rekel, da ne.

• No, sem rekla, zdaj pa še ti mene vpraš.
• A kaj pogrešaš cigarete?
• Sam ne vpraš!

Potem mi je pa razložil, naj ne mislim na čike, naj se delam, kot da jih sploh ni. Bo on meni govoril. Saj še star ni toliko, kolikor časa sem jaz kadila.

S hujšanjem se pa več ne obremenjujem. Zdaj se s trebuhom. Mi kar raste, čeprav nič ne jem. Potem pa zbiram knjige in prospekte o telovadbi za ploski trebuh, pa trde mišice na riti in vse to prebiram na pol leže na kavču, in ko potem končno ugotovim, da bo treba shujšati, mi moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje, reče: Kaj boš hujšala, saj si vsak dan hujš.

Tone Arko, lastnik fotografije je na zadnjo stran zapisal: »Trening raznožke na bradlji pred nastopom na dvorišču pred TVD Partizan Rakek«.

Kraj: Rakek
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Arko
Skenirano: 30. 3. 2019
Oblika: fotografija