1960 Lož – Frača

Frače so izginile iz spominov. Najprej smo sliko iskali v arhivu Stareslike. Pa nič. Potem smo brskali po internetu, pa tudi tam slike frače, kakršne so bile nekaj čisto običajnega, nismo našli. Kaj šele, da bi našli fračo, ki bi jo lahko fotografirali. To, da ni slik in ohranjenih frač, potrjuje, da so bili tastari zelo proti fračam. Bali so se stroškov zaradi razbitih šajb na oknih, saj so bile precej drage, povrhu vsega pa še čisto nepotreben strošek. Uničili so jih takoj, ko jim je prišla v roke. Ana je na poizvedovanje odgovorila: “Frače se vsi radostno spominjajo, vendar je nobeden več nima. Vse so končale v ognju. ”

Mišo Strman pa se jih še dobro spomni in nam je prav za ta prispevek takšno tudi narisal.

Frača je bila v mojih cajtih vsaj toliko pomembna kot sedaj najboljša računalniška igrica. Moram pa takoj na začetku opozoriti, da ko rečem frača, je to tista, ki ima leseno rogovilo, gume izrezane iz zračnice za bicikel in usnjeni del, v katerega se je vstavil kamen.

Tisto pa, ko je rogovilica narejena iz izolirane elektro žice, elastika pa potegnjena iz gat, pa je fračka. Fračko smo uporabljali predvsem za hiter prenos znanja. Bolj razumljivo povedano – da sem plonk listek zvil v rolco, ga prepognil na pol in iz zadnje klopi preko celega razreda poslal prijatelju, ki je ob klop nastavil kapo, v katero sem izstrelil tisti plonk listek.

Za izdelavo fračke ni bilo potrebno ne vem koliko časa in znanja kot za fračo, ki je zahtevala popoln ceremonial s kar nekaj truda in znanja, pa ne malo iznajdljivosti in na koncu še rizik, da oče ne izve, da imam fračo, ker mi jo je, tako kot lok, iz varnostnih razlogov prepovedal.

Pa da najprej pojasnim vzrok prepovedi. Frača je imela močne gume in kamen, ki je bil izstrelek, je kar precej na daleč razbil steklo na oknu. Še huje bi bilo, če bi kamen koga zadel v oko, ker za oko ne bi bilo rešitve. Ob vsem tem pa je fotr dobro vedel, da po kos usnja ne bom šel k čevljarju, ker mi ga za fračo niti ne bi dal, ampak da bom sigurno pri čevljih odrezal jezik. Po možnosti pri zimskih, ker v poletnem času niso v uporabi in je jezik največji in najboljši za tisti del frače, v katerega se vstavi kamen za izstrelek.

Seveda sem fračo kljub prepovedi imel, saj sem bil najboljši šic daleč naokoli. Enkrat je nekdo prišel na idejo, če kdo lahko zadene izolator na telegrafski štangi, in seveda sem jaz hitro dokazal, da sem najboljši šic.

Na mojo nesrečo pa so to videli vaški fantje, ki so šli družno z bicikli na neko veselico, na kateri je bil tudi moj oče in njegov prijatelj, ki je bil v službi pri pošti kot vzdrževalec telefonske linije. O vzgojnih ukrepih raje ne bom pisal. So pa bili učinkoviti, saj nikoli več nisem niti pomislil, da bi ciljal izolator. Fračo pa sem kmalu naredil drugo, lepšo in boljšo.

Postopek izdelave frače se začne z iskanjem primerne rogovile. Pri tem je pomemben tudi žepni nož, ki je bil tako kot frača statusni simbol vsakega mulca. Rogovila je najboljša iz belega drena. Ni niti preširoka niti preozka.

Bolj zahtevna je bila guma. Najprej je treba dobiti od bicikla zračnico, pa ne črno, ker je bila iz sintetične gume in skoraj ni imela nobene hitrosti. Najboljše gume so bile iz rdečkaste zračnice. Pri izrezovanju je bilo potrebno zelo paziti na širino gume in pa na to, da je nisi niti malo zarezal, ker se je potem na tistem mestu kasneje pri uporabi najprej utrgala. Gume nisi mogel zavezati sam, nekdo je moral pomagati. Močno jo je povlekel okrog vrha roglja frače, tam si prej naredil žlebič, drugi pa je nategnjeno gumo trdno zvezal z bakreno žico ali pa z dreto. Vlekel je vedno tisti, ki je bil močnejši.

Kako sem prišel do usnjenega kosa, sem že opisal. Ne bom pa pisal o vzgojnih ukrepih, ki so bili enaki kot pri izolatorjih, le da za odrezovanje jezikov na čevljih niso bili tako učinkoviti. No, bolj sem se potrudil, da sem kje našel odslužene čevlje.

Slovarček:

• dreta: čevljarska vrvica za šivanje čevljev
• šajba: okensko steklo
• tastari: odrasli
• šic: natančen strelec, ostrostrelec

Prispevek je napisal: Franc Zabukovec – Bunkar.

Kraj: Lož (zgodba), Gradiško (risba)
Datum: šestdeseta leta, julij 2026
Avtor: Mišo Strman
Zbirka: Mišo Strman
Skenirano: 16. 7. 2026
Oblika: risba